Na fotografijah ste prav sijoči in samozavestni. Kaj vas te dni polni z energijo, optimizmom?
Naj se sliši še tako klišejsko, a pravo samozavest pridobiš zgolj z izkušnjami. Z lepimi in predvsem s tistimi malo težjimi. In ko ugotoviš, da je vse skupaj samo igra in da je tvoje poslanstvo na tem svetu uživati vsak dani dan, postaneš hvaležen. Radosten. V svoji koži se počutim popolno, vem, kaj sem in kaj nisem oziroma ne želim biti. Zaupam tako sebi kot vodstvu in vselej verjamem, da je svet lep, ljudje pa dobri.
Kako dolgo že izvajate dihalne vaje in kaj vam najbolj pomaga, da se umirite? Kako ste se spoznali z dihalnimi vajami, izvajate tudi meditacijo?
Vse našteto lahko dava v isti koš. Gre za sposobnost biti sam s sabo, s svojimi mislimi, oziroma misli zgolj opazovati, dokler tudi te ne izginejo in ostane samo sedanji trenutek. Sliši se preprosto, a poznam nešteto ljudi, ki tega niti približno ne zmorejo in ves čas iščejo načine, kako se zamotiti. Ne prenesejo niti minute v situaciji, ko naj ne bi počeli popolnoma nič. V čakalnici nemudoma zgrabijo svoj telefon in začnejo brskati. Kaj v čakalnici, še v vrsti za trgovino … A ravno to, početi nič in se osredotočiti na tukaj in zdaj je najboljša stvar, ki jo lahko narediš zase. Dihanje, v katerikoli tehniki, ritmu ali intenzivnosti, je samo način, kako doseči to čuječnost. In to se lahko zgodi kadarkoli … Med jutranjo jogo, ko postanem pozorna in razmišljam zgolj o gibu, ki ga izvajam, med sprehodom, ko opazujem vse detajle in zvoke narave, med meditiranjem, ko dopustim, da misli prihajajo in odhajajo, se pri tem znova in znova vračam na dih, dokler se vse ne umiri in svet obstane.
Za marec ste napovedali novo pesem, lahko razkrijete, o čem boste prepevali?
Marca pravzaprav izdajam svoj novi album in z njim tudi prihajajočo naslovno pesem. V zadnjih desetih letih bo to že moj tretji album, torej se nekako držim ritma zimske olimpijade. (smeh) Pesem je zelo posebna, drugačna od vseh dosedanjih, hkrati pa lepo zaokroža moj glasbeni »opus«, ki sem ga ustvarjala preteklih nekaj let. Pustite se presenetiti!
Ali doma radi prepevate, se vam kdaj pridruži tudi hčerka?
Če med petje uvrščate tudi tiho »popevanje«, ki ga prakticiram praktično nonstop, potem nikoli ne utihnem. (smeh) Kadar sem vesela, kadar pospravljam, se ličim, kadar vozim, kuham, kadar kaj razmišljam in baje tudi kadar sem jezna ali kuham mulo, vedno zraven pojem. S to razvado pa sem, kot kaže, »okužila« tudi svojo Lano, saj opažam, da počne isto. In na moje veselje – z dobro mero posluha, torej lahko že potrdim, da je glasbeni talent, ki se prenaša iz roda v rod, zagotovo podedovala.
