Na Evroviziji ste nastopili pred desetimi leti, bili ste najmlajša tekmovalka, imeli ste komaj 16 let. Kako danes vidite in slišite svoj takratni nastop?
Zdi se mi, kot da se je zgodilo včeraj, in ne pred desetimi leti. (smeh) Ravno ko sem gledala in poslušala našo Emo Freš in nato prvi ter drugi predizbor, sem se živo spomnila svojega nastopa. In izvajalci, ki so prišli z Eme Freš v predizbor za Evrovizijo, so me spomnili name, ker sta dva ustvarjalca, torej Luma in Stella Sofia, prišla v finale, dva neuveljavljena glasbenika. Sama sem na isti način prišla v finale, zato mi je to tekmovanje tako lepo gledati ter se spominjati preteklosti. Je pa zanimivo, ko se gledam v evrovizijskem nastopu, imela sem 16 let in bila sem še otrok. Takrat so se mi uresničile otroške sanje, vedno sem si namreč želela, da bi nekoč nastopila na Evroviziji.
Kakšna izkušnja je bilo vodenje Eme Freš, je to nekaj, kar bi počeli?
To sem nekako sprejela kot izziv in poklon. Ema Freš je podobna oddaja kot Misija Evrovizija, na kateri sem zmagala jaz, kjer smo mladi in neuveljavljeni glasbeniki dobili priložnost za zmago. Z vodenjem Eme Freš sem se tako poklonila temu šovu in Misiji Evroviziji ob deseti obletnici svoje glasbene kariere. Vedela sem, kaj doživljajo, znana mi je bila vsa trema, vzhičenost, bila sem jim kot moralna opora in te priložnosti sem vesela. A se ne vidim v vlogi, da bi sprejela vodenje drugih oddaj. Videla sem se v tej oddaji, ker sem se lahko preprosto povezala z njo.
Za vami je torej deset let glasbene kariere, kakšni pa so načrti za naslednjih deset let?
Jaz še za jutri ne vem, kaj bo. (smeh) Za letos, ob obletnici, sicer imam načrt, pripravljamo velik koncert in turnejo po Sloveniji, da bi obletnico zaznamovali tako, kot je treba, na odru, s publiko.
