»Do zdaj sem pomagal bolj na osebni ravni. Pred leti sem sicer deloval tudi na družbeni – v lokalnem okolju: na Bledu, v Zasipu in Radovljici, kjer sem delal stvari za narodov blagor, potem sem si pa enkrat rekel: 'Dovolj je, saj nima nič smisla,'« pravi Gaber K. Trseglav, ki pa se je zdaj spet odločil, da bo glasnejši. »Zdaj smo v položaju, ko je treba stvari povedati, ker je toliko narobe. Čeprav so sistemi veliki, mi pa smo tako majhni. A skupaj smo močnejši,« je prepričan igralec. K temu ga je navdahnil tudi slovenski pravnik, politik, sociolog in pedagog Andrej Gosar (1887–1970), o katerem so avgusta lani v režiji Vinka Möderndorferja posneli radijsko igro z naslovom Andrej Gosar, utrinki iz nekega življenja, do začetka februarja pa ji lahko prisluhnete na spletnih straneh nacionalnega radia in televizije.
Andrej Gosar
»To je bila zame duhovna hrana. Poleg tega sem še več izvedel o Andreju Gosarju. Zanj sem bolj bežno slišal. Trznil sem zato, ker je tudi mene poučeval dr. Andrej Gosar, a geografijo. Moram prav preveriti – znal bi biti njegov vnuk – tako da priimek sem poznal, dela pa ne tako podrobno. Vedel sem, da je bil v vladi med obema vojnama, a zgolj kot podatek, nisem pa vedel, za kaj se je zavzemal in kako je deloval. Všeč so mi ljudje, ki presegajo ideologije, ki so nad tem, ki imajo nadsporočilnost: biti človek in biti etičen. Stvari, ki jih je on govoril leta 1935, bi lahko nekdo podpisal z letnico 2020, tako da sem vesel, da sem bil del tega projekta,« poudarja Gaber, ki je s svojim glasom zaznamoval župana Ivana Tavčarja. Zanimivo je, da župana upodablja tudi v prihajajoči seriji Televizije Slovenija Trigrad. »Mislim, da z Antonom Gosarjem ta župan ne bi kaj dosti debatiral. Mislim, da se ne bi ravno strinjala o stvareh, ker je bolj zagovornik liberalno-kapitalistične smeri,« je prepričan Gaber, ki rad odkriva nove ljudi, tudi prek biografskih filmov in knjig. »Imam obdobja, ko kar hlastam po tem,« priznava igralec, ki je zelo zaposlen tudi z vlogami v matičnem gledališču. Ta mesec ga lahko vidite v uprizoritvah Olje črne kumine in Avgust v okrožju Osage, potem pa ga čakajo priprave na muzikal. Končno je dobil tudi prvi konkreten celovečerni film Orkester scenarista in režiserja Matevža Luzarja, za katerega komaj čaka, da ga vidi. Tako svetovno premiero na nemškem filmskem festivalu Cottbus 3. novembra kot interno decembrsko premiero pri nas in januarsko v Trstu je oziroma bo moral zaradi obveznosti v gledališču namreč izpustiti, a kot pravi, mu je najpomembnejše to, da se (spet) dela. Zadnje čase se precej ukvarja tudi z zvočnimi knjigami. »To mi je pravi užitek: iskati perfekcijo v izgovarjavi, v tonih, ki jih prinašajo, način, kako nekaj povemo. Tu je še toliko bolj pomembno, da v podtekstu začutimo, kaj nosi besedilo, katero čustvo se skriva spodaj.«
