Voditelj, glasbenik, satirik, pisatelj, komik, skladatelj, igralec in verjetno še kaj bi lahko dodali ob imenu Jure Godler. Čeprav ima šele 37 let, televizijske gledalce zabava že vrsto let, spomnimo se samo oddaj Hri-Bar, Kdo si upa na večerjo in Poldnevnik, še pred vsemi temi pa je navduševal kot eden od imitatorjev v legendarnem Radiu Ga Ga. Zdaj bo že 15. sezono nastavljal ogledalo politikom v satirični oddaji Ta teden z Juretom Godlerjem, vmes pa vodi Milijonarja in se posveča pisanju vohunskih romanov. In ker je pravi džentelmen, s podkastom Gospoda promovira omiko, bonton in dobre plati gosposkega življenja.
Če bi postali milijonar, kaj bi storili, kako bi spremenili svoje življenje?
Če bi me to vprašali pred desetimi leti, ko sem bil še mlad in neumen, bi verjetno odgovoril, da bi si privoščil kaj velikega in dragega ter da bi z denarjem ravnal nepreudarno. Danes sem veliko bolj dolgočasen, in kot neumen starec vam povem, da bi denar verjetno spravil na banko in živel naprej dokaj skromno. Niso časi za razsipavanje, ali pa morda so. Mogoče bi se poglobil v kakšna vlaganja ali kaj podobnega. Nemara bi odprl »gentlemen's club«, kakršen je londonski Boodle's.
Zakaj tak klub, kaj tam pravzaprav počnete?
Tam se žrtvuje mlade mačke egipčanskemu božanstvu Apofisu. Seveda se šalim. Gre za kultivirano okolje, kjer nastajajo najrazličnejše debate ob kozarcu fine pijače. Tam se bere časopise, knjige in sprošča.
Zakaj nam to v Sloveniji manjka in koga bi povabili vanj? Bi komu vstop strogo prepovedali?
Po moje zato, ker nimamo dovolj džentelmenov. Vanj bi povabil prijatelje in znance, tiste, za katere vem, da ustrezajo temu profilu. Vstop bi bil seveda strogo prepovedan nečlanom.
Kvizi so povezani z znanjem, srečo in taktiko. Koliko tega premorete sami?
Menim, da nisem iz materiala, kakršen je potreben za dobre rezultate pri kvizih. Moje znanje je izjemno, a le na zelo omejenem področju predvsem klasične glasbe in literature, kviz Milijonar pa zahteva celovito splošno znanje. Sreča včasih je, včasih je ni, tako da se nanjo ni preveč zanašati. Taktika pa je spet čisto svoje področje, ki je odvisno od prejšnjih dveh, tako da sem, celovito gledano, zelo neprimeren kandidat za tekmovalca v kvizih, jih pa rad vodim, to drži.
Ampak rekla bi, da je taktika vseeno vaše področje – saj vendar obožujete šah!
Taktike pri igrah je težko prenesti v realno življenje. Enkrat sem po ulici skakal in se premikal kot konj v obliki črke L in priznam, da so me ljudje čudno gledali.
Kaj je za vas največja sreča?
To, da lahko v življenju počnem to, kar sem si vedno želel, in da mi ni treba zgodaj vstajati.
In kaj ste si vedno želeli početi? Ker trenutno delate marsikaj …
Vodenje televizijskih oddaj in pisanje romanov, to sem imel v mislih.
Če bi bili vohun, s čim bi se ukvarjali, kaj razreševali?
Razreševal bi bolj malo, ker to ni primarna naloga vohunov, bi pa verjetno potoval in dostavljal listke s ciframi, različna pisma in iz grmovja opazoval svet. Nič kaj romantičnega kot kakšen James Bond, ki je vse prej kot vohun, on je prej akcijski junak.
Imate pa radi Jamesa Bonda – je vaš junak, vzornik? Oziroma kateri junak potem je?
Vzornike sem pustil za seboj v mladosti. Želim si le, da bi to storil že prej. Nepopisno slabo za lasten ustvarjalni glas je vleči junake iz otroštva za seboj. Je pa res, da so nujni – so podlaga, na katerih gradimo lastne fantazijske svetove.
Ker oddaje Ta teden trenutno ni na sporedu – se bo še vrnila ali ste se od nje poslovili?
Z oddajo Ta teden se vsekakor spomladi vrnemo z že 15. sezono, ki bo še večja in boljša kot kadarkoli.
In koliko vam škodi ali koristi trenutno pomanjkanje satire?
To kompenziram s pisanjem novega romana. Začetek leta vedno izkoristim za pisanje, ko smo z oddajo Ta teden »na pavzi«. Trenutno razvijam zgodbo. To je del pisanja, ki mi požre največ časa in energije. Nikoli ne začnem pisati, preden nimam v celoti razvite zgodbe in razpisanega natančnega sinopsisa. Če bi pisal izključno po navdihu, sem prepričan, da bi za en roman porabil veliko več kot dva meseca.
Nam lahko zaupate okvirno zgodbo?
Za zdaj ne bi rad preveč izdal, govori pa o grehih iz preteklosti agenta Spencerja S. Spencerja. Tistih trdovratnih, ki se vrnejo, ko jih najmanj pričakujemo in nam življenje obrnejo na glavo.
Bližajo se volitve. Kako pomemben dogodek bo to za vas, kako se pripravljate nanj?
Volitve so zanimiv in zelo pester čas, ki nam da veliko zabavnega materiala za oddaje. Pripravljamo se tako, da z veliko pozornostjo spremljamo politično dogajanje, naši odlični pisci pa se že ogrevajo za zanimive humorne poglede na situacijo.
Katera poglavja iz bontona smo Slovenci očitno izpustili?
Mislim, da nismo Slovenci ničesar izpustili. Jaz le rad ločujem spletno okolje družbenih omrežij od resničnega sveta, ta pa deluje kot vedno. Preveliko vrednost dajemo temu, kar se med ljudmi dogaja pri spletni komunikaciji. Menim, da to ni preveč dobro in daje podobo precej grozljivejše situacije, kot je v resnici.
Zakaj imamo golf za šport petičnežev? Ste torej vi petičnež?
Kaj je krivo, da se je golfa prijel takšen opis, tega žal ne vem. Ne gre za nič dražji šport od denimo smučanja, kolesarjenja in še bi lahko našteval. Zelo rad ga igram, ker me sprošča. Slovenska igrišča so prečudovita in že po devetih luknjah se počutim kot nov, kaj šele po 18.
Kakšna glasba zadnje čase prihaja iz vaših zvočnikov? Ali lahko iz nje sklepamo o vašem trenutnem razpoloženju?
Trenutno pišem nov roman z junakoma Spencerjem in Novakom in priznam, da mi pisanje tovrstnega žanra najbolj teče, če medtem poslušam »soundtracke« akcijskih filmov. Nekako mi pričarajo občutke urgentnosti in napetosti, to pa potem uspešno prelevim v lastne ideje in zgodba teče naprej sama od sebe. Za sprostitev pa poslušam, kot vedno, Mozarta, Bacha in Haydna.
