Na božični večer ste dobili posebno darilo – zaročni prstan. Kako se je zgodila snubitev in ali ste jo pričakovali?
Vedela sem, da se bova nekega dne poročila, saj sva se o tem že pogovarjala. A da bom tako kmalu dobila zaročni prstan – to pa ne. (smeh) Včasih me je Andrej poklical »draga žena«, jaz pa sem mu pokazala prazen prst. (smeh) Andrej me je zaprosil, tik preden smo se odpravljali k staršem na večerjo. Pravi, da je bil precej živčen. Tega nisem opazila, ker sem hitela s peko piškotov. Preden smo odšli, pa je pokleknil in mi izročil prstan! In sledile so solze …
Še vedno smo v epidemiji, ko veljajo ukrepi tudi za dogodke, kot je poroka. Se bosta vzela še letos ali bosta s poroko malce počakala?
Vse je res odvisno od tega, kako bodo potekale stvari glede epidemije. Če nama ne bo uspelo v letu 2022, pa gotovo leto pozneje, torej 2023. Ob sebi bi seveda poleg najdražjih imela tudi prijatelje.
Kakšne pa so vajine želje glede poroke, se razlikujejo ali sta enakih misli?
O podrobnostih se še nisva pogovarjala. Oba si želiva sproščeno poroko, še najraje kje na prostem, brez kompliciranja, z nama dragimi ljudmi. Gotovo bo nekje v najini bližnji okolici, torej na štajersko-koroškem koncu. Štejejo ljubezen in ljudje, ki so nama blizu.
Pred časom ste povedali, da tudi vam ni lahko ter da mračne dneve in misli preženete s pisanjem zahval. Koliko ste jih napisali v iztekajočem se letu in za kaj oz. koga ste najbolj hvaležni?
Zahvale še vedno pišem. Redno vsak večer. Ker sem letos izdala tudi knjižico Moja zlata zahvalnica, zahvale pišem vanjo. Vsak večer se iskreno zahvalim, da smo zdravi, da imam ob sebi dva čudovita fanta, da so zdravi najini sorodniki in prijatelji, zahvalim pa se tudi za čas, ki smo ga preživeli skupaj. Želim si, da bi dobre želje, ljubezen, spoštovanje, potrpljenje prenesli tudi drugim. Potrebujemo eden drugega, kajti skupaj zmoremo vse.
