Magnifico je v resnici zelo preprost človek, a tako poln neke neverjetne ustvarjalne energije, ki je kot magnet. Pogovarjali smo se o glasbi in prihajajočem koncertu, ki bo v Stožicah 25. decembra.
Vračajo se Stožice ... Imate morda priljubljeno kitaro, ki jo vedno vzamete s seboj na oder in bo tudi tokrat z vami?
Na oder jemljem eno kitaro in je ne menjam. In jo trajbam, dokler se ne naveličam ... Na odru jih ne menjam. Imam jih par, ki so mi ljube.
Ste nedvomno med največjimi, če ne kar največji slovenski glasbenik v tem prostoru, na vzhodu, zahodu – povsod vas poznajo. Mislite, da je to tudi zato, ker v vaših žilah teče tudi balkanska kri?
Ne, po mojem zato, ker se znam dobro obleči. (smeh)
Pa dobro peti in igrati ...
Ne, to je na drugem mestu … (smeh)
Je prej lepota?
Ne, jaz sem moški, tako da ni lepota glavna fora, ampak kaj drugega.
No, nekaj več očitno imate. Lansko leto smo vas spremljali na spletu, letos vas bomo v živo ...
Vsi, ki me poznajo, pač vejo, da si jaz res nisem izbral tega datuma, niti da bi bilo to tradicionalno in sploh nisem fen ... Kaže, da je datum zbral mene in nekako je usoda hotela, da je to postal tradicionalni vsakoletni koncert. Tudi jaz sem se že navadil, da je to tako. In če je tradicija, potem ima smisel, da je vsako leto. Lani smo se pač odločili, da gremo na splet. Letošnji moto pa je Metanje na ploh na beton.
Nam lahko zaupate ime kakšnega gosta, ki bo prišel na oder?
Kot vsako leto ne bo gosta, ker sem sam sebi najboljša družba.
Nikogar?
Publika. Ne potrebujemo nobenih gostov. In seveda člani mojega benda – vedno isti že deset let. Na odru so pomembni vsaj toliko kot jaz.
Kakšna je razlika med velikim in manjšim odrom?
Manjši koncerti so boljši, če vprašate mene. Pri velikih koncertih pa je največji dogodek to, da je veliko ljudi na enem mestu na koncertu, naredi se nekakšna drugačna psihologija množice, drugačni občutki so, ko 10.000 ljudi zapoje refren ... Mnogim je to všeč – ta neka množičnost. Božič je tak, še predkrščanski ljudski praznik in potem ima smisel, da je množica večja.
Kaj pa manjši koncerti?
Moji gabariti, ki so mi najbolj všeč, so koncerti za od 800 do 3000 ljudi v primerni dvorani, ti so najboljši. Z ekipo iščemo odre, ki so res namenjeni glasbi – od Križank naprej. V Sloveniji jih je kar nekaj. Nisem najbolj fen stadionskih koncertov.
To prepuščate nekomu drugemu?
Ja, seveda, predvsem športnikom!
