Jesen je čas, ko ste prvič postali mama, zdaj je vaš najstarejši sin že najstnik. Sta z Dejanom usklajena pri vzgoji? Ste stroga ali bolj popustljiva mama?
Natalija je ponosna mama starejšega Maxa, ki je pred dnevi napolnil 11 let in postal najstnik, ter mlajšega Oskarja, ki je star 6 let in je letos postal prvošolec. Priznava, da si ni mislila, da je materinstvo tudi zelo naporno, in takrat se opomni, da življenje ni potica in da mora storiti nekaj zase, da bo lahko poskrbela tudi za družino.
Oba sva ljubeča starša, tudi stroga, dosledna in seveda popustljiva, ko je treba. Le da moževa, torej Dejanova, beseda pri otrocih takoj zaleže. Materinstvo je velikanska sreča in tudi velik izziv, ki ga razumem šele, kar sem mama. Trenutki, ko se sinova od srca zasmejeta in se z možem spogledava, se skupaj nasmejimo in si delimo nežnosti, dihamo kot eno, so eni izmed najlepših v življenju. Tudi ko vidiva, da se razvijata v osebi s pravimi vrednotami, ko vidim v njunem obnašanju, da gre vzgoja v pravo smer – sem zelo ljubeča, a stroga mama. Je pa tudi res, da se ti trenutki – kot vsi v življenju – izmenjujejo s trenutki, obdobji, ko so prisotni utrujenost, občutljivost, neprespanost, razdražljivost, ko bi moral pri nečem vztrajati, biti dosleden, a enostavno nimaš več energije. Materinstvo jemljem zelo odgovorno in si prej nisem mislila, da je na trenutke tudi tako zelo naporno. Ko si odpočijem, se naspim (moja draga tašča vedno vskoči brez pomisleka), se opomnim, da življenje ni potica, kot pravi moj mož, da brez nič ni nič, da če ne bom naredila nekaj zase, za svoje zdravje, tudi svoji družini ne bom mogla dajati in ... Spet akcija. Odkar sem mama, še toliko bolj cenim in spoštujem ne samo svoja starša, pač pa vse dobre starše oziroma starševstvo nasploh, pa tudi partnerje, ki jim z veliko mero ljubezni, spoštovanja, razumevanja, prilagajanja ... uspe dolga leta ohranjati srečen zakon in družinsko življenje. Kapo dol vsem!
Imate radi jesenski čas? Kaj vam ta letni čas pomeni in kako ga preživljate?
Jesen ima za nas poseben čar, narava se odene v prelepo paleto barv, na deželi nas obdari s slastnimi plodovi, sadovi in posledično vonjavami. Obožujemo jesenske sprehode po suhem listju, po gozdu, nabiramo lešnike, kostanj, se vzpenjamo po sosednjih hribih, uživamo v navdušenju mlajšega sina Oskarja, velikih radovednih očkah in veselih vzklikih, ko se iz dneva v dan srečuje z različnimi novimi doživetji, starejši sin Max pa ga pri tem poduči o različnih stvareh, ki se jih je naučil v šoli in pri gasilcih. Radi imamo tudi deževne dni, sprehode v dežju in skakanje po lužah, no, to imata rada predvsem Max in Oskar. Že 15 let, kar živim v vinorodnem okolišu – kar nekaj sosedov je priznanih in odličnih vinarjev –, bolj od blizu spremljam vinogradniški postopek, s tem mislim od skrbi za vinsko trto, potem grozdje, postavitev klopotca, vriske ob trgatvi, stiskanje grozdja, okušanje sladkega mošta, nato pa seveda čez vse leto ob kosilu uživamo tudi v kozarčku odličnega vina, pridelanega v domačem kraju.
Ustvarjate na glasbenem področju kaj novega za prihajajoče praznične dni?
Trenutno ne. Razmišljam pa, da bi skladbo Bodi ti moj Božiček, ki sem jo izdala pred leti, na novo glasbeno preoblekla, a za prihodnje leto.
