Preteklo soboto, 9. oktobra 2021, je izziv v kvizu Joker sprejel inženir kemijske tehnologije iz Miklavža Zvonko Raušl. Kar 18 let je bil aktiven v SNG Maribor kot pevec v opernem zboru, trenutno pa sodeluje v KUD-u Zvonke Antoličič, kjer skrbi za gledališki abonma v domačem kraju. Je tudi član vokalne zasedbe Urban, aktiven v bridge klubu in strasten igralec sudoka. A njegova največja strast so čiliji, doma jih goji kar 54 vrst. Na poti do dvajsetih tisočakov mu je na pomoč priskočil prijatelj Benjamin Lukan. S skupnimi močmi sta se povzpela do vrha in glavne nagrade – 20.000 evrov.
Tomaž Toplak, Andrej Sterman, Katarina Čobec in Zvonko Raušl so v šestih sezonah posegli po najvišji nagradi v kvizu Joker.
Kako se počutite kot prejemnik 20.000 evrov, le eden od štirih v šestih sezonah?
Zelo sem ponosen sam nase, predvsem ker mi je šele četrtemu uspelo to doseči. Denarna nagrada je postranskega pomena, ker se nisem prijavil na kviz zaradi zaslužka, ampak predvsem zato, da bi pokazal in dokazal sebi in drugim, da to zmorem. Da dolgotrajno ukvarjanje z ugankami in zbiranje »nepotrebnih« informacij ni stran vržen čas in denar, ampak lahko dolgoročno privede do rezultatov. Morda bi to lahko primerjali s športom, v katerem je potrebnega ogromno dela za dosego odmevnega rezultata.
Kam boste naložili dobitek?
Vsaj tu ni bilo dileme: denar gre za obnovo hiše.
Kaj svetujete bodočim tekmovalcem kviza Joker pred snemanji? Kako se lahko pripravijo na kviz, seveda v upanju, da posežejo tudi po najvišji nagradi?
Znanje, znanje in znanje. Samo to. Za kviz ne obstaja recept kot za kuhanje. Vsak se drugače počuti in vede pred kamero kot doma. Na domačem kavču smo strokovnjaki na vseh področjih, od kvantne fizike do okolja, zdravstva in politike. Vsi vse znamo, ampak ko je treba to znanje nekako pokazati, takrat pa po navadi nismo tako uspešni. Predvsem je treba odmisliti okolje. Ni kamer, ni občinstva, ni reflektorjev. So samo vprašanja, ki potrebujejo odgovore, in voditelj, ki ta vprašanja zastavlja. Če ti to uspe odmisliti, potem veš natanko toliko kot doma na kavču, seveda brez pripomočkov, toliko pač že moramo biti pošteni vsaj do samih sebe. Naše občinstvo ima zelo rado kvize. Konec koncev je to najlažji in najhitrejši način primerjave našega znanja z znanjem drugih. Instantni kvizi, pri katerih so nagrade velike, vse pa je odvisno od enega vprašanja (brez možnosti popravnega), mi niso ravno najbolj pri srcu. Nikoli nihče ne zna vsega. Preveč je področij, na katerih bi moral biti strokovnjak. Ampak to je čar kvizov. Pokriti dovolj dobro znanje z več področij, obenem pa uporabiti zdravo pamet in obilico logičnega sklepanja, kar lahko privede do tega, da četudi o nekem odgovoru nismo prepričani oz. se nam pravi odgovor ne svita, lahko pravilno odgovorimo. Predvsem pa nobene panike, kot je rekel že dobri vojak Švejk.
