V soboto se je na male zaslone vrnil kviz Joker z vami kot voditeljem. Zdaj je v studiu ponovno publika, sta zaradi tega občutek in morda tudi oddaja kaj drugačna?
Res je, smo nazaj, kar je vedno znova poseben občutek, poln vznemirjenja. Oddaje smo snemali že avgusta, zato je bilo z nami tudi nekaj občinstva, saj stroge omejitve še niso veljale. Na žalost je bila publika skrita za kamerami, v maskah in na varni razdalji. Srčno si želim, da bi Joker še kdaj doživel polne tribune ljudi, a se mi hkrati zdi, da tega še dolgo ne bomo videli. Kakorkoli, občutek snemati v praznem studiu je čuden, zato sem zadovoljen tudi s tem, kar imamo.
Niste le voditelj, temveč tudi urednik kviza. Kaj to pomeni, kaj vse so vaše naloge, koliko časa posvetite kvizu?
Joker je moja služba, ki me povsem okupira, nikakor ne pridem zgolj pred kamere. Zraven sem že vse od avdicij, vodim odlično, čeprav maloštevilno ekipo, ki je iz Jokerja naredila zgodbo o uspehu. Usmerjam tudi ekipo, ki na daljavo sestavlja vprašanja, prav tako sem zraven, ko se oddaja montira. A še enkrat, brez sodelavcev uspešne oddaje ne bi bilo. Marjan Kučej je režiser, Rade Bojič je tehnični vodja projekta, Maruša Kobal moja desna (in tudi leva) roka, Ambrož Kvartič vsestranska vsebinska moč in pomoč, Katja pa očarljivi skriti glas Jokerja. Seveda sem jih zdaj naštel samo nekaj, a saj veste, za vsako oddajo se trudi ogromno ljudi, ki jih cenim in z njimi rad delam.
V kvizu bodo tudi to sezono lahko sodelovali gledalci, kajne? Kakšen je bil odziv prejšnjo sezono?
Fenomenalen, presegel je vsa pričakovanja, zato bomo seveda nadaljevali. Igrati od doma je preprosto in pogosto se v družinah odvija prava mala bitka, kdo bo boljši. V tej sezoni bodo nagrade najboljše doslej, zato vabim gledalce, da poskusijo.
Ko sva se nazadnje pogovarjala, ste ravno kupili kužka. Vam je spremenil življenje? Takrat ste dejali, da ste prav zaradi njega spoznali kar nekaj svojih sosedov.
Rudi je že skoraj štiri leta moja družba. Ne da se povedati, kako zelo je spremenil moj vsakdan. Imam sicer eno skrb več, a mi ni žal niti za trenutek, saj sem zaradi njega več v naravi, več med ljudmi, upam si tudi reči, da sem z njim bolj sproščen, kot sem bil poprej. Tudi zdaj, med intervjujem, se stiska k meni, nič mu ne uide. Z njim je super živeti in upam, da je tako zadovoljen z mano, kot sem jaz z njim.