Pojav "eksplodirajoče glave" ali EHS ("Exploding Head Syndrome") se pripeti mnogim ljudem in mnoge zelo preplaši.
Močan, eksploziji podoben pok, včasih pospremljen z bliskom, ki se zgodi v glavi, se ponavadi zgodi ob prebujanju, včasih pred spanjem. Bolečina ga običajno ne spremlja.
Včasih ob eksploziji v glavi ljudje postanejo za kratek čas zmedeni, nekaterim začne hitreje biti srce, ali jih oblijeta vročina ali znoj, nekateri imajo občutek, da so prenehali dihati in da se morajo močno potruditi, da ponovno vdihnejo.
Včasih se ti poki ponovijo v kratkem času, včasih med njimi mine tudi po več mesecev. Včasih se zgodita dva, pa tudi do štirje zaporedoma. Zelo redkim se "eksplodirajoča glava " dogaja dlje časa.
DANES SINDROM EKSPLODIRAJOČE GLAVE VELJA ZA NENEVARNEGA
Prvič so EHS opisali v 19. stoletju, omenili pa morda že v 17. Mnogi ljudje še danes menijo, da gre za nadnaravne pojave, ali pa za "usmerjeno energetsko orožje", ki povzroči slušne učinke. Tako se je EHS znašel tudi v nekaterih teorijah zarote, kljub temu, da ne obstajajo znanstveni dokazi, da bi šlo za nadnaravni pojav.
Danes zdravniki EHS uvrščajo med t.i. "parasomnije", neobičajne čutne zaznave med spanjem. Natančen vzrok za pojav ni znan. Nekaj časa so ga povezovali z mikro-kapmi, pokanju kapilar v možganih, kar bi lahko bilo potencialno nevarno zaradi možganske krvavitve, vendar danes ta teorija ne velja več.
Sindrom eksplodirajoče glave danes velja za nenevarnega. Čeprav natančnejše raziskave o pojavnosti niso bile narejene, znanstveniki ocenjujejo, da vsak deseti človek vsaj enkrat v življenju doživi ta pojav, pogosteje pa naj bi se pojavljal pri ženskah ter pri osebah, ki trpijo za t.i. "spalno paralizo". Ker vzroka za EHS ne poznajo, tudi zdravilo zanj ne obstaja.
PREVIDNOST PA MORDA VSEENO NI ODVEČ
Vseeno pa morda previdnost ni odveč. O podobnem, a veliko šibkejšem poku namreč včasih (vendar zelo redko) poročajo tudi ljudje, ki so doživeli možgansko kap ali krvavitev v možganih.
ALI POZNATE ZNAKE MOŽGANSKE KAPI?
Znaki možganske kapi se pri večini bolnikov razvijejo v nekaj sekundah ali minutah. Običajno se kažejo kot enostranske motnje vida ali dvojni vid, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora ter razumevanja. Pojavijo pa se lahko tudi vrtoglavica, slabost z bruhanjem ali motnje ravnotežja.
Pri hujših oblikah pride tudi do izgube zavesti.
ZAPOMNITE SI "GROM"
Če želite preveriti, ali je pri osebi prišlo do možganske kapi, lahko to preverite s preprostim testom. Na kratko si test lahko zapomnite kot GROM (kratica iz besed: Govor, Roke, Obraz in Minuta).
GOVOR
Če sumite, da je nekoga zadela kap, ga poprosite, naj za vami ponovi preprost stavek, recimo: "Danes je lepo vreme". Pri človeku, ki ga je zadela možganska kap, se običajno pojavijo motnje v spominu in govoru, zaradi česar težko ali pa sploh ne more ponoviti stavka.
ROKA
Osebo, za katero sumimo, da jo je zadela možganska kap prosimo, naj iztegne obe roki v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v tem položaju tudi dlje časa, medtem ko bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahne.
OBRAZ
Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z akutno možgansko kapjo pa ima eno stran povešeno. Včasih to takoj opazimo, lahko pa osebo tudi prosimo, naj se nam na široko nasmeji. Če je osebo zadela kap, bomo takoj opazili "povešen nasmeh".
MINUTA
Če opazite te znake pri svojcu ali kom drugem, ne oklevajte, ampak TAKOJ pokličite 112 in dispečerju povejte, da utemeljeno predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap.
Reševalcem pa bo v pomoč, če pred njihovim prihodom osebo povprašamo ali pa če o njej vemo:
- Katera zdravila prejema?
- Kateri udi so prizadeti?
- Ali si je pred kratkim poškodoval glavo?
- Ali je imel krče?
- Ali je že kdaj imel možgansko kap?
- Kdaj so se pojavili simptomi in znaki možganske kapi?
- Katere bolezni ima?
