Roka Ferengjo najbrž ni treba posebej predstavljati, saj je na domačih glasbenih odrih prisoten vse od leta 1995, ko je ustanovil skupino Rok'n'Band, s katero je v četrt stoletja ustvaril in predstavil morje nepozabnih uspešnic. Med drugim tudi Jagode in čokolada, Dej ruk’n me, Nika, Ostani še minuto ter številne druge, ki jih na njegovih koncertih, kjer ne manjka dobrega rokenrola, še danes poje staro in mlado. Glede na to, da se bo večni šarmer 10. julija predstavil na jubilejnih Melodijah morja in sonca, sva se tokrat pogovarjala tako o večnih skladbah, glasbi kot tudi o poletju.
Skočiva za začetek več kot 25 let nazaj, ko ste ustanovili Rok’n’Band. Kako se teh dogodkov spominjate danes?
Rok’n’Band sem ustanovil leta 1995. Že moja prva skupina, Ghosts of the 50’s, je dala jasno vedeti, od kod črpam navdih - od svetovnih glasbenih legend, petdesetih let in takratnih najodmevnejših izvajalcev. Sicer so pa danes spomini nepozabni. Vse, kar nam ostane v življenju, so spomini. To so lepi in nori spomini. Začelo se je iz nič in z iskrenostjo in predanostjo dosežeš in se dotakneš občinstva.
Kmalu zatem ste na Emi postregli z Jagodami in čokolado. Ta pesem je še danes velika uspešnica, kajne?
Ko si tako mlad (takrat sem bil star 21 ali 22 let) in se prijaviš na izbor za Pesem Evrovizije, hm ... pisalo se je leto 1997. Nisem pričakoval, da bodo Jagode in čokolada hit! Nato se je samo vse skupaj razvijalo tako hitro, da nisem vedel, kaj to vse potegne za sabo, poleg tega pa smo takrat imeli na leto več kot 200 koncertov. Ja, Jagode so že evergreen. (smeh) Zanimivo mi je, da je moja generacija ljudi naučila svoje otroke to in še druge moje pesmi. Otrokom opisujejo, kako sta se mami in oči spoznala, kaj se je takrat poslušalo ...
Mimogrede, koliko vas danes še zanima sodelovanje na Emi?
Ema? Še nisem razmišljal o tem. Morda v prihodnosti.
Glede Eme sem vprašal, ker ste letos menda prvič na festivalu MMS? Tole je bila pa kar dolgo, če se ne motim?
Ja, drži. Letos bom prvič nastopal na Melodijah morja in sonca. Dolgo? Ne vem, ali lahko tako rečemo. Nekatere stvari lahko trajajo še dlje, mar ne? (smeh)
»Moje srce se ne stara, samo na osebni piše vsako leto nekaj narobe. (smeh)«
Kako ste se sploh odločili, da ste se prijavili na poletni festival, ter kaj lahko pričakujemo od Roka in Erosov v Avditoriju Portorož 10. julija?
Zgolj po naključju. Aleš Klinar me je poklical in je rekel, da ima pesem, ki je primerna za Melodije morja in sonca in da je ta pesem narejena prav zame. V mojem stilu. Ocenilo jo bo seveda občinstvo. Pričakovanja? Lep festival, lepa glasba in čudovito druženje.
Morda to tudi pomeni, da se vračate na festivale?
Na neki način ja! Spet zgolj naključje. Letos bom tudi na Popevki, ki bo 11. septembra. Zaradi epidemije je bila že prestavljena, tako da bodo Melodije morja in sonca ter Popevka v istem letu.
Če se še malo vrneva na vašo zasedbo, kako zelo se je spremenila v tem obdobju?
Hm, tako, kot rasteš z leti, rasteš tudi v glasbi. Zato si okoli sebe izbereš glasbenike – Slovence, ki so svetovnega formata in ki so profesionalci ... in ki se čutimo in uživamo, ko smo skupaj. Npr. bobnar je Bruno Domiter, basist je Marko Črnčec, na klaviaturah Blaž Jurjevčič, saksofon igrata Primož in Joana Fleishman in moja senca je že 30 let kitarist Blaž Črnivec. Seveda imamo opcije tudi z orkestrom ...
Kako zelo pa se je v tem času spremenil Rok? Meni se namreč zdi, da ste še vedno takšni kot na začetku glasbene poti ... kot da se ne bi postarali.
Še vedno zapravljam denar za žele in lak za lase. (smeh) Moje srce se ne stara, samo na osebni piše vsako leto nekaj narobe. (smeh) Sploh ne razumem, zakaj ...
Ste se v tem času stilsko zelo spremenili?
Ne bi rekel. Ostal sem jaz jaz. Še vedno imam rad eleganco, pa tudi usnje in motorje.
»Plan je tak, da ga ni, ker gre potem vse po planu. (smeh)«
Nanizali ste vrsto uspešnic, na katere pa ste najbolj ponosni?
Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti, saj je vsaka posebna. In vsaka ima svoj pečat!
Kakšne načrte imate za prihodnost, tako glasbeno kot zasebno?
Plan je tak, da ga ni, ker gre potem vse po planu. (smeh) Še vedno je glasba na prvem mestu, to je moja ljubezen. Čeprav imam še druge posle, je glasba moja prva in edina ljubezen.
Kaj vse počnete, ko niste vpeti v svet glasbe? Kaj vam takrat napolni dušo?
Uf, to pa lahko spišem cel roman ... Največje veselje so seveda otroci! Hčerka je ravno končala OŠ (valeta), radi potujemo, rad se tudi rekreiram, aikido treniram že 20 let. Poleg tega pa rad ustvarjam in iščem nove izzive. Ni mi dolgčas.
In za konec – pred vrati je vroče poletje, kam vse jo boste mahnili?
Kot vsi jo bomo seveda mahnili tudi na morje. Sicer v drugačni obliki, kot sem z družino načrtoval, ampak tudi teh izrednih okoliščin bo enkrat konec. Poletje bo zelo delavno zaradi sprostitev, ki jih imamo v Sloveniji, tako da bo pestro. Lepo bo, saj sem pogrešal ljudi, občinstvo in odre.
»Še vedno imam rad eleganco, pa tudi usnje in motorje.«
