Amfiteater Avditorija Portorož bodo po letu dni v soboto, 10. julija, znova napolnile nove poletne melodije, skozi katere nas bosta znova popeljala gostitelja večera Lorella Flego in Mario Galunič, najbolj priljubljeni voditeljski par Melodij morja in sonca, ki letos praznujejo 40. rojstni dan.
Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli. Se še spomnita, kako je bilo tistega daljnega leta 1999 v Portorožu, kjer sta z roko v roki prvič stopila skupaj na oder MMS?
Mario: Najprej hvala za ta podatek, nisem vedel, ali je to bilo leta 1998 ali 1999, zdaj vem. Takrat se z Lorello sploh nisva poznala, videla sva se na kavi in potem v Avditoriju. Bila sva mlada, malo tudi naivna, a kljub vsemu sva si že takoj popolnoma zaupala. Meni je bilo na odru z Lorello neznansko všeč, če se nama je kje zapletlo, je Lorella povzela dogajanje v italijanščini, vmes sem se jaz zbral in na koncu so bili vsi zadovoljni. Od takrat sva prijatelja, si upam reči. Še bolj kot dogajanje na odru mi je ostalo v spominu druženje v dneh pred MMS. Nekako sem spoznal, kako je mogoče delati in uživati in se počutiti, kot da si na dopustu. Vse to se dobi na MMS.
Lorella: Jaz imam zelo žive in čudovite spomine na tisto vodenje in trenutke na odru. Zdi se mi, kot bi bilo včeraj. Zame je bilo vse skupaj še toliko bolj posebno in pomembno, saj je bil prvi večji nastop za nacionalno televizijo, torej prelomnica v mojem življenju.
Vama je katero skupno vodenje še posebno ostalo v spominu?
Lorella: Vsake Melodije so pravzaprav posebne in edinstvene, vedno je veliko smeha in dogajanja, predvsem v zakulisju. Prvo vodenje pa ostaja seveda nepozabno, kot prva ljubezen.
Mario: Ker se prvih skupnih vodenj skoraj ne spomnim, so v mojem svežem spominu najina zadnja vodenja. Moram pač povedati, da na odru MMS sam nisem stal tako pogosto kot Lorella in imam v teh 22 letih kar nekaj lukenj, ko sem večinoma bil na dopustu. In če bi moral na hitro povedati, kdaj mi je bilo še posebno lepo, bi rekel, da v štirih letih od 2014 do 2017, takrat sem se po dolgih letih vrnil v Portorož in produkcijsko smo se festivala lotili zelo resno, vse je postajalo bolj profesionalno, resno, tudi s scenarijem sva se veliko ukvarjala, delala sva nekako drugače kot prej, kar mi je bilo zelo všeč. In ta štiri leta MMS do leta 2017 so zagotovo nekaj, česar ne bo mogoče zlepa pozabiti. Še danes z veseljem pogledam kak spot in si rečem: uau, kot Sanremo.
»Vsake Melodije so pravzaprav posebne in edinstvene, vedno je veliko smeha in dogajanja, predvsem v zakulisju. Prvo vodenje pa ostaja seveda nepozabno, kot prva ljubezen.« Lorella Flego
Lorella, vmes ste šli malce po svoje, z Boštjanom Romihom, Bernardo Žarn, pa tudi sami ste bili na odru. Kdo je koga, vsaj začasno zapustil?
Lorella: Ker se Melodije zgodijo poleti, ko so seveda dopusti, ki jih številni načrtujemo že pol leta prej, so se tudi voditelji menjavali in nekoč sem na odru stala sama, res je. Priznam, da ni preprosto sam voditi celotne prireditve, kot so Melodije. Faktor tveganja, tudi zaradi glasbe v živo, je velik, kar zahteva spretnost, odgovornost in ne nazadnje prilagodljivost.
Mario: Lorella ni nič kriva, kot sem že rekel, mene večinoma ni bilo na odru, ker sem zelo rad konec junija kam odpotoval in me v začetku julija ni bilo v Sloveniji. No, resnici na ljubo, morda kdaj tudi sam nisem bil razpoložen za vodenje, kdaj pa tudi nisem bil povabljen, a kot rečeno, Lorello sem začasno zapuščal jaz.
Letos bosta po štirih letih znova skupaj. Imata tremo, kako se pripravljata na vse skupaj, sploh v teh »čudnih« časih, ko so stiki in dotiki skoraj še vedno prepovedani?
Mario: Ja, tale covid me kar mori, tudi nisem preveč navdušen nad druženjem vsepovprek. Računam, da bomo v Avditoriju vsi zdravi in da ne bo težav. Sam sem cepljen in super bi bilo, če bi bili vsi, a to je že druga tema. Pripravljava se podobno, kot sva se nazadnje. Piševa tekste vsak na svojem računalniku, upam, da se spomnim kaj finega in da se bova na odru zabavala tudi midva. Ne vem, koliko bo ljudi na tribuni, krasno bi bilo, če bi bilo polno, a se mi zdi, da to še ne bo mogoče, a vse je bolje kot prazno prizorišče. Če bo manj ljudi, bo treba na to računati in to vključiti v besedilo, verjamem, da bodo gledalci razumeli, da bo morda manj hrupa in spektakularnega vzdušja, a po letu, ko ni bilo ničesar, bo to odlično. Ja, trema pa bo gotovo močno visela na mojem hrbtu vse do prihoda na oder. A saj je ob meni Lorella, tako da bo breme pol lažje.
Lorella: Nobene treme, jaz komaj čakam!
Kaj pa bo rdeča nit tokratnega festivala?
Mario: Letošnje melodije so 40. po vrsti, to je odlična rdeča nit. To ne pomeni, da bova ves čas v preteklosti, sploh ne, saj je treba spoštljivo napovedati letošnje melodije, a tu in tam bo treba skočiti v leto 1978, ko se je vse začelo. Tudi v glasbi se je v teh desetletjih veliko spremenilo, tudi melodije so drugačne. Slišal sem vse letošnje skladbe in sem zares navdušen, med njimi je kar nekaj odličnih in vedno je fino voditi festival, če tudi sam uživaš v glasbi, ki se predvaja.
Lorella: Rdeča nit je sproščenost in seveda 40-letnica festivala. Za naju je pomembno, da sva pristna, vse drugo se pač zgodi. Je pa v ozadju ogromno priprav in tudi občinstvo v Avditoriju vsako leto poskrbi za čarobno vzdušje.
Znano je, da so gledalci navdušeni, ko se Lorella preobleče. Lorella, koliko kreacij je načrtovanih za letos?
Lorella: Tri do štiri, kot običajno, in se jih zelo veselim. (smeh)
Lorella, ko smo že pri oblekah, ali morda veste, koliko jih je bilo za vas pripravljenih za vse Melodije morja in sonca do zdaj?
Lorella: O joj, res ne bi vedela! Ampak najbrž toliko, da bi lahko z lahkoto napolnila veliko žensko omaro! Včasih sem jih dala šivat, zato jih imam še vedno doma, pozneje sem si jih izposojala in prav s težkim srcem vrnila.
»Takrat se z Lorello sploh nisva poznala, videla sva se na kavi in potem v Avditoriju. Bila sva mlada, malo tudi naivna, a kljub vsemu sva si že takoj popolnoma zaupala.« Mario Galunič
Mario, kaj pa vi? Zdi se, da ste bolj zadržani do preoblačenja na odru MMS?
Mario: Seveda nimam nobenega namena tekmovati z Lorello in zdi se mi krasno, da je Lorella taka modna ikona in da se sama potrudi in poskrbi, da je MMS tudi glamurozen. Moja stilistka Vesna mi vedno pripravi dve obleki, tudi letos je tako, kar se mi zdi čisto dovolj. Ravno sem imel pomerjanje in vse mi je prav, tako da je ta del projekta odkljukan. Veste, nisem ravno navdušen nad izbiranjem in pomerjanjem oblek, temu bi se z veseljem odpovedal. Zato sem vedno vesel, ko so stvari izbrane in se mi ni treba več ukvarjati s tem delom nastopa.
Nam lahko zaupata, v kakšnih kreacijah bosta blestela letos?
Lorella: Ostajam zvesta svetlim barvam, to sem pač jaz, in lesketanju, ker mi je blizu glamur in všeč mi je, če ga lahko pričaram na odru. Ne nazadnje ni prav veliko prireditev, ki premorejo vse to, rada izkoristim priložnost!
Mario: Obe letošnji obleki sta slavnostni, kot se za jubilej festivala spodobi, zelo sem zadovoljen z obema. Samo odločiti se še moram, s katero obleko bom začel, temno ali svetlo. Najbrž se bom prilagodil Lorelli, da bo prvi vtis, ko prideva na oder, zares slavnosten in odličen.
Mimogrede, poletje je, in kot pravi zmagovalna pesem »Vrniva se na najino obalo, da sonce naju zopet bo ožgalo« ... kje vaju bo letos v času počitnic ožgalo sonce, če sploh?
Lorella: Še ne vem, iskreno povem, da se letos še vedno lovim med prireditvami, službo in dopustom. Nekam bomo prav gotovo šli, a še ne vem, kam.
Mario: Takoj po festivalu bom šel na morje za kak teden ali dva. Soncu se izogibam, tako da me ne bo ožgalo, kje točno pa bom počival, pa bom (kot običajno) zadržal zase.
Katera pretekla festivalska pesem vama je najljubša?
Mario: Meni je bilo všeč že veliko pesmi, vsako leto najdem kakšno, ki mi je všeč, največkrat to niso zmagovalne pesmi. Spomnim se predlanske skladbe dueta 2B Kot morje, pa odlične Med nama iz leta 2017, pel jo je Gregor Ravnik, zelo mi je bila všeč. Pa seveda cel kup skladb iz bogate zgodovine, ki se jih zdaj niti ne spomnim. Nekako mi je všeč, če skladbe zares pojejo o morju in poletju, to gre nekako v ta kontekst.
Lorella: Nimam svoje najljubše, a vedno povem, da se mi v glavi neštetokrat zavrti Črta Slavka Ivančiča, morda zato, ker je bila ta pesem neke vrste prelomnica tudi zanj. Ni pa edina, vse zmagovalne so bile po svoje zanimive, nekatere pa so postale prav himna poletja.
Ne spomnim pa se, da bi vaju v teh desetih letih slišali prepevati na MMS ... Pop Design je na primer leta 1989 na odru MMS prepeval Nekoč bom zbral pogum. Kako pa je z vajinim pogumom glede tega?
Mario: Res se ne morete spomniti, ker tega še nisva počela, to raje pustiva drugim, na MMS je toliko odličnih pevcev, da najinega ljubiteljskega prepevanja nihče ne potrebuje, tako bo tudi letos. Sva pa že plesala, se mi zdi. Morda bova še.
Lorella: Ne vem, ali bi zmogla ... razen, če bi Mario pel, jaz pa bi ga spremljala na klavirju, to bi šlo.
»Meni je bilo všeč že veliko pesmi, vsako leto najdem kakšno, ki mi je všeč, ponavadi to niso zmagovalne pesmi.« Mario Galunič
Kaj pa sicer najraje poslušata?
Mario: Sem človek trenutnega glasbenega okusa, to pomeni, da nikomur ne sledim, ampak se navdušujem samo nad posameznimi skladbami, ki jih ujamem oz. me same najdejo. Pri tem se ne omejujem in poslušam resnično marsikaj. Še najraje se potopim v YouTube in se prepustim križarjenju po svetu glasbe, vedno kaj najdem in kaj novega odkrijem. Pa spote rad pogledam, če so dobri, seveda. Trenutno mi je všeč nova priredba Gremo na morje Alenke Godec, original Zorana Crnkovića je bil sicer zapet na Popevki, in ne na MMS, najbrž zato, ker leta 1974 MMS še ni bilo.
Lorella: Jaz sem za rock in sem zelo ujeta v 90. leta.
Sta se morda kdaj vprašala, zakaj vaju imajo gledalci tako radi?
Lorella: Mislim, da je pristnost ključnega pomena, med nama je posebna energija, ki pride do občinstva, so prijateljstvo, spoštovanje in naklonjenost.
Mario: S tem se nisem pretirano ukvarjal, a običajno uspeh izvira iz trdega dela, ob katerem človek tudi uživa. Za najino sodelovanje na MMS lahko trdim oboje. Zelo zelo je pomembno, da se imava rada, da si zaupava, da uživava, ko sva skupaj na odru, da privoščiva drug drugemu uspeh, da ni slabe energije in nobene zavisti, to potem začutijo tudi gledalci. Da ne govorim o tem, da je zelo zanimivo, da skupaj nastopata Mario in Lorella, skoraj narejena sva bila za Primorsko in za MMS.
Če smo šli na začetku 22 let v preteklost, pojdimo za konec 22 let v prihodnost, v leto 2043. Sliši se daleč, ampak takrat bo vajino že recimo 30. skupno vodenje. Kako zelo nemogoče lahko postane mogoče?
Mario: Sicer ne vem, kaj nam prinaša prihodnost, a vseeno sem skoraj prepričan, da takrat ne bova vodila festivala, morda naju kot posebna gosta povabijo na 60-letnico MMS, pa bova lahko obujala spomine, če se bova še česa spomnila.
Lorella: Jaz pridem, brez skrbi, samo ne vem, ali se bom lahko tako hitro preoblekla, se bom pa maksimalno potrudila.
»Nimam svoje najljubše, a vedno povem, da se mi v glavi neštetokrat zavrti Črta Slavka Ivančiča, morda zato, ker je bila ta pesem neke vrste prelomnica tudi za njega.« Lorella Flego
Na letošnjem, 40. festivalu Melodije morja in sonca, ki nastaja v sodelovanju Avditorija Portorož, Občine Piran in RTV Slovenija se bodo za pet festivalskih nagrad potegovali naslednji izvajalci:
- Samuel Lucas in Maja Založnik – Kdo smo?
- Saša Lešnjek – Kaj bi svet brez upanja
- Platana – V globino srca
- Tomaž Hostnik – Ti sploh ne veš
- Tatjana Mihelj – Ples v dežju
- Rok Ferengja in Erosi – Mlada luna
- Gedore – Ona
- Gal Gjurin in Manca Fekonja – Zvezda
- Sebastian – Ne spim!
- Teo Collori in Franco Ceroici – Kjer se cesta konča
- Boštjan Pertinač – Plima
- Eva Boto – Kdo ti bo dušo dal
