Križevniška, ena najstarejših in tudi najlepših ljubljanskih ulic, bo danes spet center številnih kulturnih dogodkov.
Ulica, ki je bila, in je še, domovanje mnogih znamenitih Slovencev, je postala ena od vedut našega glavnega mesta. Že nekaj let pa v njej konec junija Mini Teater, ki domuje v tej ulici, prireja tudi "Dan križevniškega soseda", ki je namenjen druženju. Ne le sosedskemu, pač pa druženju vseh, "ki v srcu dobro mislijo". Dan, poln dogajanja, tako kulturnega kot gostinskega, se bo na Križevniški odvil tudi drevi.
Dan Križevniškega soseda pripravljajo Mini teater v sodelovanju in soorganizaciji z društvom Amarkord, s sosedi s Križevniške ulice in ob pomoči Zavoda za turizem Ljubljana. Medijski pokrovitelj je Media 24.
Začeli bodo ob 17:30 z ozelenitvijo Križevniške, ki je postal tradicionalen uvod v katerem udeleženci že tako zeleno ulico še dodatno okrasijo s cvetlicami, okrasnim loncem ali drevesom, ki ga prinesejo s seboj in podarijo Križevniški ter tako obogatijo "srce zelene prestolnice".
Nadaljevalo se bo ob 18h z lutkovno predstavo Obuti maček, v izvedbi igralcev Joseja in Gašperja Jarnija, v organizaciji Mini teatra. Ta se je v dvaindvajsetih sezonah s produkcijami ambicioznih gledaliških projektov dodobra uveljavil ne le v ljubljanskem, pač pa tudi slovenskem in širšem kulturnem prostoru. Mini teater kaže, da je umetnost tista moč, ki poganja in krepi družbo v časih krize tako, da stimulira kreativnost. S (post)dramskim gledališčem in gledališčem za otroke, pa je fenomen v našem in širšem prostoru.
Predstava Obuti maček znano zgodbo pripoveduje na svež, igriv in zabaven način. Pravljica francoskega pisatelja Charlesa Perraulta, priljubljena po celem svetu, ki navdušuje mlado in staro je ena največjih uspešnic Mini teatra, ki že več let navdušuje mlade in stare obiskovalce gledališča.
Po lutkovni igri bo sledl koncert Stiškega kvarteta. Iz stiške pevske tradicije se je leta 1991 rodil sestav štirih ubranih glasov, ki poje slovenske ljudske, nabožne in umetne pesmi. Rad posega po dalmatinski glasbi različnih žanrov. Na svojstven način pa se loteva tudi interpretacije slovenskih popevk. V četrt stoletja je izdal pet albumov.
Slovensko pesem je predstavljal tudi po Evropi, v Italiji, Avstriji, Hrvaškem, Srbiji, Češkem in na Švedskem. Kvartet sestavljajo vodja Dušan Kamnikar, ki poje 2. tenor, Marko Okorn, 1. tenor, Uroš Zorec, bariton in basist Kristian Oven. Umetniška vodja skupine je Teja Saksida.
Bolj pozno zvečer, ob 21. bo sledil koncert skupine Anbot, ki jo vodi skladatelj Aldo Kumar, letošnji dobitnik Kozinove nagrade. Anbot združuje glasbenike različnih glasbenih znanj in predvsem pestrih profesionalnih poslanstev, ki z veliko predanostjo in malo glasbenih šol soustvarjajo za današnji čas redko slišano kombinacijo glasbe. V njegovem repertoarju najdemo pesmi balkanskih narodov (Makedonija, Bolgarija, Romunija), klezmerje (židovska tradicionalna glasba), filmske teme (Fellini – Amarcord), irske in francoske ljudske motive, stare latino hite in druge pesmi, ki s svojimi melodičnimi impulzi budijo nostalgijo in slikajo pokrajino časa, v katerem je živa glasba ljudi še povezovala s toplino svoje izraznosti. V ansamblu Anbot (v istrskem narečju nekoč ali enkrat) igrajo: Aldo Kumar (harmonika), Peter Jakša (kitara), Peter Jud (violina), Nino de Gleria (bas), Janez Pirc (kahon, perkusije), Peter Beltram (flavta), Iztok Smeh (klarinet), Tomislav Čizmić (vokal), Janez Vlaj (violina), Miran Mohar (orglice, tolkala), Aljaž Rendla (klarinet).
Gostje koncerta Anbot pa bo tudi vokalni sestav Gallina, ki je nastal konec leta 2010. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se najdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V Gallini pod umetniškim vodstvom Ane Erčulj pojejo Maša Simčič, Živa Kolenc, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor.
Dogajanje na Križevniški pa bodo popestrili tudi drugi Križevniški sosedje. Tako bodo v Uredništvu pričesk pripravili razstavo, pa tudi britje za obiskovalce, v studiu Tiporenesansa pa bodo tiskali plakate z lesenimi tiskarskimi črkami.
Vsi dogodki so brezplačni, zanje pa veljajo PCT pogoji.