Pred dnevi je Damjan Murko namreč žarel od ponosa, ko je svojega sina Tiarja pospremil na prvo sveto obhajilo.
»Dogodek, ki zahteva veliko discipline, dela in potrpežljivosti, seveda ne bi bil tak, če mi pri tem ne bi pomagali številni. Po končanem obredu smo se z gosti odpravili na Bajsevo domačijo, kjer je Tiar razrezal torto in smo uživali ob odstiranju tančice časa. Ko gledam svojega otoka, se sprašujem, kam le čas beži. Z ženo želiva prenesti na svojega sina vse te vrednote, ki so jih nekoč najini starši predali nama. Želiva, da zraste v poštenega, delovnega človeka, ki bo vreden svojega imena. Jaz sem šel čez veliko preizkušenj in vem, da mi je bilo z mislijo, da je nad nami nekdo, ki nam pomaga, mnogo lažje. Želiva mu pokazati, da življenje ni potica in da se je treba boriti za vse, kar ti v življenju ni položeno v zibelko. Vrednote, ki izginjajo, so tudi krščanske. Priznam, nismo ravno dosti v cerkvi, vendar imamo prepričanje, da v življenju nikoli nismo sami. Bog nam nalaga tako težek križ, kot ga sami zmoremo nositi. Skozi igro, risbice, pobarvanke, filme so otroci spoznavali, kaj je prav in kaj ne. To mi je zelo všeč, saj so se v naši župniji odločili, da otroke motivirajo in jih pripravijo na prvo sveto obhajilo na tak način. Poleg tega sem na stolno cerkev v Mariboru izredno čustveno vezan, sina sva krstila tukaj, prav tako sva se poročila v stolnici, zdaj je šel sin k obhajilu …« je priznal slavček, ki ne zna opisati občutka, ko otrok, nedolžen kot angelček, stopa po poti zrelega življenja. »To so zagotovo pomembni mejniki v življenju otroka in starša.«