Kako obdobje koronavirusa vpliva na znanost, katere teme so zaradi epidemije prišle bolj v ospredje? Zdaj prav od znanosti pričakujemo odgovore in rešitve ...
Zdi se mi, da to obdobje vpliva na znanost na dva načina. Prvi je, da je prišla na prve strani časopisov in v ospredje pri vseh medijih. To je bilo za znanost prej redko. Seveda se od znanosti pričakuje, da čim prej reši to krizo. In znanost je pokazala, kaj zmore s tem, da je v rekordnem času naredila cepivo, da išče zdravilo ... Po drugi strani pa se dvomi o rešitvah, cepivu, testih, vsi smo postali strokovnjaki za cepiva, viruse ... Ker sama ne bi mogla povedati bolje, bom citirala dr. Žiga Zaplotnika, ki je v podkastu Številke v pogovoru s Slavkom Jeričem opisal odnos do znanosti na področju podnebnih sprememb. Dejal je, da znanost jemljemo selektivno, kadar nam je v ekonomskem interesu, jo zagrabimo z veliko žlico, ko pa nas opomni na stvari, ki jih ne počnemo prav, jo pogosto označujemo kot lažno ali kot zaroto. Podobno velja za vsa področja. Ko nam ustreza, se z njo strinjamo, ko ne, ji ne želimo verjeti. Bolj ko se znanost dotika našega vsakdanjega življenja, bolj se kaže ta odnos do nje.
In zdi se mi, da je znanost, ki se ne ukvarja s koronavirusom, trenutno malo v ozadju.
Zakaj imate radi znanost? Kaj v znanosti vas trenutno najbolj navdušuje in zakaj?
Znanost imam rada že od nekdaj. Morda zato, ker daje logične odgovore, ker išče odgovore, ker sestavlja svoja spoznanja v tako lepo veliko sestavljenko, kjer koščki najdejo pravo mesto. Ker je sistematična, ker gleda naokoli, ker upošteva vse. Kaj specifično me najbolj navdušuje, pa mi je vedno najtežje odgovoriti. Če pogledam koronavirus, kako se znanost bori proti njemu, s koliko zornih kotov ga zna proučevati, kako se znanstveniki povezujejo, kako se ves svet trudi najti rešitev. Če pa pogledam na splošno, je neverjetno, kako daleč zmoremo v vesolje in kako natančno lahko gledamo najmanjše delce, širina in globina torej.
Dobili ste nagrado za evropskega znanstvenega novinarja leta. Katere znanstvene teme so največji izziv za predstavitev v televizijski oddaji?
Nekatere teme so nefotogenične. Preprosto jih je težko vizualno predstaviti. Na primer kvantni računalnik ali pa temna snov v vesolju. Nekatere so zelo težke same po sebi in zahtevajo dober premislek, kako jo poenostaviti, da bo razumljiva širšemu krogu ljudi, gledalcev. Tudi teme, o katerih ne vem veliko in se jih lotevam prvič, so težke. (smeh) Ampak vse našteto pa ni nemogoče, predstavlja tudi izziv!
Vas ljudje pogosto prosijo, da jim razložite kaj znanstvenega, kakšen pojav ali rešite matematično uganko?
Lahko rečem, da se s prijatelji pogosto pogovarjamo o znanstvenih temah, pa to ne le zdaj, tudi prej smo se. In takrat me vprašajo kaj konkretnega ali kaj mislim o določeni stvari. Včasih imam občutek, da kar preveč pričakujejo od mene. Je pa res, da sem se od vseh gostov v naših oddajah tudi veliko naučila, za kar sem jim zelo hvaležna. V šali sicer pogosto rečem, da ne vem, ne znam veliko, da ogromno stvari pozabim. In to me jezi, da si ne morem vseh zanimivosti zapomniti!
