Petindvajset let biti prisoten na glasbeni sceni ni malo, kako vam je uspelo? Ste kdaj vmes obupali, omahovali, se spogledovali s kakšno drugo kariero?
Na teh 25 let poskušam(o) z bendom gledati z malce distance. Hitro se namreč ujameš v zanko retrospektive in nekega poveličevanja preteklega uspeha. Sicer priznam, v teh letih se je zgodilo nešteto izjemnih stvari. Izdali smo sedem studijskih albumov, odigrali več kot 800 koncertov, doživeli marsikatero prigodo, nanizali zimzelene skladbe, kot so Romeo in Julija, Ko je ni, Njena balada, V mojem telesu, 20 let nazaj, in še veliko jih je, pa vendar: na koncu dneva smo še vedno samo ekipa, ki rada dela muziko. In to počnemo pravzaprav na zelo podoben način kot na začetku. Ne kompliciramo in neizmerno uživamo v tem. Mislim, da je tole slednje največ vredno. Da tudi po skoraj 25 letih ostaneš Človek v tem norem »biznisu«. In naj odgovorim še na drugo vprašanje – vmes sem se za nekaj let umaknil iz muzike. Preveč je bilo za moje premlado srce. Sem imel čas razmišljati in urediti čustvene predale.
Napoved praznovanja je prenovljena pesem Romeo in Julija, ki je končno dobila tudi videospot. Kaj pomeni zadnje dejanje, veselo srečanje na klopci v parku, kakšna je zgodba za tem?
Uf. Izjemno lepo, vsa ta stvar ob 20. obletnici Romea in Julije je neverjetno čustvena zame. Tudi srečanje z originalnim kitaristom Luko Vundukom je svojevrstna katarza zame; in zanj najbrž tudi. Dolgo let se nisva slišala in videla. Mislim, da je po vseh teh letih ostala zgolj in samo ljubezen do glasbe ter čudoviti spomini na mladost. In mi smo bili zares mladi, ko smo naredili Flir(r)t. Večji del benda smo bili še najstniki in srednješolci, ko smo doživeli že velike uspehe. Zagotovo je tudi to vplivalo na medsebojne odnose. Ampak zares ne bi ničesar spremenil, je bilo že prav tako. Danes najbrž ne bi šel z glavo skozi zid, tako kot smo takrat stregli stvarem.
Kaj vse se je zgodilo v teh 25 letih, od Flirta do Flirrta, kaj vam najprej pride na misel?
Težko ubesedim. Lahko zgolj naštevam dejstva. Emocionalno težko zaobjamem vse skupaj, ker je preveč lepega. To je tako, kot če bi rekel, da imam en zares debel album s fotografijami, prav vsaka zajema svoj trenutek v času. Nešteto stvari je bilo, mislim pa, da ko potegnem črto, je najlepše, ko vidiš nasmejane obraze pod odrom in tudi pri nas na odru. Muzika je zares časovni stroj in toliko lepih sporočil, kot smo jih prejeli ob izidu prenovljene pesmi Romeo in Julija, že dolgo nisem prejel. Hvala vsem dobrim ljudem, ki so nam polepšali te dneve s svojimi odzivi in ljubeznijo do muzike.
Nikoli niste izdali albuma z največjimi uspešnicami – tiči za tem kakšen razlog? Bo »best of« vaš zadnji album?
Nikakor ne. Best of se bo najbrž prej ali slej zgodil. A to bo zgolj pika na i neki širši glasbeni zgodbi; da za ljudi strnemo jagodni izbor vsega, kar smo počeli in bomo še počeli.
