Ko so v začetku 80-ih let prejšnjega stoletja v javnost prišle vesti o neznani bolezni, ki se širi predvsem med istospolnimi moškimi v ZDA, nihče ni vedel, da bo iz nje nastala pandemija, ki bo trajala več kot dve desetletji. Bolezen so poimenovali AIDS, sindrom zmanjšane imunosti, ker so ugotovili, da bolniki obolevajo za redkimi vzporednimi okužbami, kar je bila posledica oslabelosti imunskega sistema.
Ko so kmalu nato identificirali še virus, ki so ga poimenovali HIV, se je izkazalo, da virus ne izbira spola, spolne orientacije ali starosti, in da ga lahko stakne vsak, ki ima z okuženo osebo nezaščitene spolne odnose, ali prejme njeno kri, nevarna pa je bila tudi izmenjava igel pri odvisnikih od drog, ki se vbrizgavajo, prav tako so virus lahko prenašale okužene nosečnice na svoj plod.
Bolezen je postala "kuga 20. stoletja", za katero je doslej umrlo že več kot 30 milijonov ljudi (po nekaterih podatkih tudi več kot 40 milijonov). In čeprav so znanstveniki do danes iznašli zdravila, ki omogočajo, da okuženi normalno živijo in ne morejo več širiti virusa (če seveda redno jemljejo zdravila), pa so ta še mnogim ljudem, predvsem v nerazvitih državah, težko ali pa popolnoma nedostopna in njihovo edino upanje ostaja cepivo.
Po podatkih NIJZ je v začetku leta 2019 v Sloveniji živelo 657 oseb s prepoznano okužbo s HIV. Med njimi je 631 oseb prejemalo zdravila, zaradi katerih je velika večina (600 oseb) imela virusno breme nižje od mejne vrednosti, kar pomeni, da zaradi uspešnega zdravljenja ne morejo okužiti drugih. Sicer so v letu 2019 v Sloveniji zabeležili 25 novih okužb z virusom HIV.
Vendar se je izdelava uspešnega cepiva dolgo izmikala, kajti virus se je neprestano spreminjal in ustvarjal nove seve, proti katerim eksperimentalna cepiva niso bila uspešna.
Zdaj je Mendarodna iniciativa za cepivo proti AIDS-u (IAVI) sporočila, da so rezultati prve klinične faze preizkušanja novega cepiva nadvse spodbudne. Kaže, da cepivo uspešno spodbudi razvoj protiteles, ki so učinkovita pri boju s hitro spreminjajočim se virusom. Kar 97-odstotkov prostovoljcev, ki so sodelovali pri testiranju je razvilo ta protitelesa.
"Dokazali smo, da lahko ustvarimo cepivo, ki spodbuja redke celice imunskega sistema s specifičnimi lastnostmi in da je zelo učinkovito pri ljudeh," je dejal profesor in imunolog William Schief, vodja laboratorija, v katerem so cepivo izdelali.
"Verjamemo, da bo naš pristop pri izdelavi ključen za končno izdelavo uspešnega cepiva proti virusu HIV in morda pomembno za izdelavo cepiv tudi proti kakšnim drugim povzročiteljem bolezni," je dodal.
V naslednji fazi se bodo povezali s proizvajalcem Moderno (ki ga poznamo tudi kot izdelovalca cepiva proti novemu koronavirusu), da bi skupaj razvili in preizkusili cepivo na podlagi mRNA tehnologije, ki je kot kaže, zelo uspešna in bi morda pospešila razvoj končnega cepiva proti HIV.
