Saša pravi, da smo si ljudje pač različni, nekateri svoje rojstne dneve, sploh okrogle, pričakujejo zelo evforično, sam pa pravi, da ni takšen tip človeka. »Ko sem bil mlajši, sem sicer komaj čakal, da bom star osemnajst, zdaj pa mi to ne pomeni več kaj dosti. Bolj načrtujemo rojstne dneve otroka. Odkrito povem: rojstni dan praznujem v zelo zelo ozkem krogu ljudi, nikoli nisem delal velikih zabav in tudi za štiridesetko je ne bom. Sploh pa so zdaj take razmere, da se niti ne smemo družiti. Trenutno niti nimam kakšnega velikega razloga za slavljenje, razen da smo živi in da na srečo v naši družini še nismo zboleli,« pravi igralec iz ljubljanske Drame in dodaja, da bo očitno njegov štirideseti rojstni dan zelo podoben devetintridesetemu: »Praznoval ga bom na odru – v Drami imam vajo za novo predstavo Škorpijon – z masko na nosu.«
ŽELJA PO SVOBODI
Zato ima letos tudi posebno rojstnodnevno željo: »Za štiridesetletnico si želim, da bi šel lahko poleti mirno čez mejo na oddih. Ta situacija je zelo utrujajoča in psihično naporna, vsi smo je že siti in si želimo malo zadihati. Komaj čakam poletje, da nam sončni žarki dajo malo optimizma in da epidemija izzveni. Rad bi sedel v avto in se svobodno odpeljal na kak 'road trip' in na morje na Hrvaško.«
Njegova druga želja pa je, da bi kmalu izdal svojo prvo pesniško zbirko. Čas korone je namreč izkoristil za pisanje poezije. »Gre za intimno ljubezensko liriko. Ni ravno veliko pesnikov, moških torej, ki bi pisali takšno poezijo. Izogibajo se intime in ljubezenskih tem, ker je to hitro označeno za neoromantično, na pol kičasto izpoved. A se mi zdi, da je čas, da se tudi moški izpovemo skozi čustva. Brez emocij itak ni umetnosti,« pravi Saša, ki ga sicer poznamo tudi kot pevca bosanskih sevdalink in romskih pesmi – oktobra lani je izdal svoj prvi album Pesmi z drugega brega (tradicionalne pesmi narodov Panonske nižine).
KAOS
Saša se je leta 2015 za dve leti in pol podal tudi v politiko. Kako kot nekdanji poslanec gleda na trenutno spopadanje z virusom? »Zelo sem kritičen. Mislim, da so ljudje popolnoma izgubljeni, ker ni nobene rdeče niti, ne fokusa, kaj naj bi se delalo, ampak se zelo veliko improvizira. Razumem, da na začetku nismo vedeli, kaj in kako je z virusom, a po enem letu se na to ne moreš več izgovarjati. Imam občutek, da politika zelo izkorišča trenutne razmere in je epidemija izgovor za marsikatero politično potezo, za katero nimajo pravih argumentov, še posebej kar zadeva javna naročila in politično ideologijo – bolj konservativno držo do državljanov, če sem zelo mil (discipliniranje državljanov prek policije, prepoved shodov …). To se kaže na vseh nivojih, slaba vladna komunikacija pa je privedla do situacije, ko ljudje ne vedo več, komu sploh zaupati. Mislim, da nismo na dobri poti. Kaos je, in to ne zaradi državljanov, ampak ker politika ni imela koncepta in dolgoročne vizije.«
KONEC PRETVARJANJA
A kljub vsemu bo epidemija morda prinesla tudi kaj pozitivnega, razmišlja igralec. »Ta zelo kruti čas je zelo izkristaliziral družbo, tudi kar zadeva vrednote. Nekatere stvari so postale jasno vidne. V prejšnjem hitrem tempu so se stvari nalagale, da niti nismo mogli vsega predelati, kaj se dogaja v državi, družbi, naših življenjih, zdaj pa je virus prižgal rdečo luč, vse ustavil in so se stvari pokazale takšne, kot so. Ker ta upočasnitev traja že eno leto, se ne more več nihče pretvarjati, da nečesa ne opazi ali ne razume. Včasih je bilo več pretvarjanja in zatiskanja oči, ta čas pa je pokazal, da je kar hudo, kar se nekih vrednot tiče. Očitno smo to zelo kruto šolo potrebovali. Zanima me, kakšen bo izplen – bo prišlo do političnih in družbenih sprememb ali bomo čakali, da vse mine, zajahali istega konja in bo vse po starem? To bo še zanimivo spremljati.«
