Zlepa ji je ne zmanjka. Na odrih je vedno stilsko dovršena, v oblačilih priznanih modnih oblikovalcev, na sprehodu v naravi pa jo boste srečali v trenirki. A še vedno široko nasmejano. Te dni si Nuša Derenda požvižgava novo uspešnico, ki jo je posnela z Isaacom Palmo, z naslovom Zaljubljena.
»Že od malega sem bila stežka pri miru. Povsod me je bilo polno, zato se kilogrami niso lepili name. Tudi v tistih letih, ko smo veliko nastopali po Nemčiji, sem kondicijo nabirala kar na odru. To so bili časi, ko sem imela ogromno energije. Zavedala pa sem se, da bo prišlo obdobje, ko to ne bo več samoumevno. Ko se bom morala zavestno truditi za vitko postavo. Tako sem zadnjih deset let pridno dvakrat na teden obiskovala fitnes. Obisk telovadnice sem umestila v urnik, in to je bil čas zame. Dobro sem izkoristila tudi korono: z dvema prijateljicama smo veliko hodile v naravo, s čimer smo ubile dve muhi na en mah: migale smo in se še dodobra naklepetale. Obenem pa sem se samodisciplinirala ter delala vaje za trebuh in noge, ki sem jih našla na Youtubu. Prej se mi je zdelo, da mi to ne bo uspelo, a sem ponosna, da mi je,« pravi Nuša, ki je prvo obletnico pandemije dočakala v odlični kondiciji. Četudi je veliko kuhala za svoje domače in jih vsak dan razveseljevala z domačimi kosili ter sladicami, sama ni pretirano posegala po njih. To se seveda pozna tudi na njeni postavi, kljub temu da se rada pregreši tudi s kozarcem vina. Ne mara strogih diet, raje posluša sebe in se ustavi, kadar dobi občutek, da so se ji kilogrami začeli nabirati. Prvi mesec karantene se je tudi dodobra spočila in naspala.
Urejena od glave do pete
»Urejenost je del mojega poklica. Treba se je truditi, da si zadovoljen s svojim videzom. Ko gledam nazaj, koliko noči sem prebedela, se prevozila z nastopa na nastop, se čudim svoji energiji. V zadnjem letu sem se malo polenila, a šele zdaj vidim, koliko sem pregarala, kako sem se trudila, da sem vedno vse nastope dobro izpeljala. In morala ob tem še poskrbeti za dober videz. Nobena nega, krema ali neinvazivna metoda ne prikrije utrujenosti in slabe volje. Potrebni sta ljubezen do poklica in notranja energija, ki jo izžarevaš navzven. Ne glede na to, kako utrujen si včasih, ti ljudje in to, kar počneš, dajo energijo in zagon,« pravi Nuša, ki bolj poredko obiskuje kozmetičarke. Raje gre na pedikuro in manikiro. V zadnjem letu pa je bilo še to zaprto. Dovolila si je imeti narastek in se malo sprostiti. Obenem pa že čaka, da se bo vrnila na oder.
Njeno veličanstvo trajna
»Včasih se prav nasmejim svojemu videzu z začetka kariere. Pri dvajsetih smo imeli vsi v skupini, razen enega, ki je bil plešast, trajno. To je bila za tiste čase zelo priljubljena, pa tudi zelo praktična pričeska. Vsak dan smo spali v drugem hotelu in ni bilo časa za frizerja. S trajno pa si bil vedno videti dobro. Poleg tega sem bila pobarvana rdeče. Leta 1995 se je začelo moje blond obdobje,« se spominja pevka. Nikoli pa ne bi več ponovila modne katastrofe z Viktorjev prvo leto, ko se je začela pojavljati na odrih. Takrat neizkušena mlada pevka ni imela profesionalnega stilista. Zaupala je organizatorjevim lepotnim strokovnjakom, ti pa so jo na oder poslali v kratki obleki, ki ji ni pristajala, in čudno naličeno. Te napake ni ponovila nikoli več.
»Pred dvajsetimi leti sem spoznala Saša Radoviča in postala druga Nuša. Odtlej je moj zaščitni znak usnje, ki pa ni stalnica, a si ga vsake toliko rada privoščim. Rada imam usnjene jopiče, hlače, krila, skratka svoj slog. Sem zelo odprta za nasvete, moda se spreminja. Seveda pa je treba upoštevati zakonitosti moje postave, ki se tudi spreminja. Ker sem nizka, si preprosto ne smem privoščiti vseh oblačil, denimo kakšne krinoline ali volančkov, temveč je treba najti dobre kreacije, ki skrijejo pomanjkljivosti,« pove. V pojavljanjih na odrih in televiziji ni delala groznih napak, vendar pa se je ves čas učila. Ob vseh novih projektih ima ob sebi stilista, s katerim se posvetuje o novih kombinacijah. Po Sašu je sodelovala z Alenko Globočnik, Urško Drofenik, Jernejo Podbevšek Zhembroskyy in drugimi. Sicer pa so njene omare, ima jih celo sobo, polne oblačil. V dobrih dvajsetih letih njene samostojne kariere se jih je nabralo res veliko. Pred tremi leti jih je celo razstavila. Nanje je zelo navezana, saj so bila z veliko ljubezni in strokovnosti narejena prav zanjo. Obenem je bila po zmagi na Emi kljub temu, da je rodila dva otroka, tako vitka, da bi jih le stežka podarila nekomu, saj mu ne bi bila prav. Za zdaj jih čuva, škoda se ji jih zdi predelovati. Nabralo se ji je tudi veliko čevljev in drugih dodatkov. »Težko se ločim od stvari,« prizna Nuša, ki tudi s pričeskami noče preveč eksperimentirati. Po obdobju bakrenih las med letoma 2006 in 2010 prisega na različne odtenke svetlih las.
Vedno polna energije
Pevka se ne ustraši nobenega izziva, ne boji se niti staranja. »Le kako bi se ga, ko pa je del življenja! Želim se samo dobro počutiti. Čim lepše preživeti, kar me še čaka. Skrbeti zase in biti zadovoljna. Če si zadovoljen in pomirjen z življenjem, se nimaš česa bati. Dokler se bom lahko gibala, bila samostojna, uživala in se posvečala svojim domačim, me tudi staranja ni strah. Seveda pa delam vse, da bom čim dlje ostala v dobri kondiciji. Trudim se, da mi ne zmanjka pozitivne energije in optimizma. Da ne izgubim motivacije, ki me vleče naprej,« kar nekaj časa je trajalo, da je pridobila samozavest. Čeprav so jo ljudje zasipali s komplimenti, ji pošiljali pisma in hvalili tako njen videz kot pesmi, je najbolj vesela, kadar ji rečejo, da izžareva človečnost, iskrenost in notranjo lepoto. »Včasih sem se mrcvarila, kaj vse bi morala. Ženske smo svoji največji kritiki in rablji, česar še tako lep kompliment ne more popraviti,« modro sklene.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
