Ste prva slovenska igralka na Netflixu, o čemer pa med snemanjem niste govorili. Ste morali molčati o snemanju?
Pred vsakim snemanjem v tujini podpišeš pogodbo o molčečnosti. Lahko sem povedala le, da grem v Anglijo snemat nadaljevanko za Netflix. Da imam eno glavnih vlog. Le to sem lahko povedala. Tudi nobenih fotografij s seta ali fotografij kostumov nismo smeli objavljati.
Kje ste serijo snemali, kako poteka snemanje takšne serije? Je zelo drugače kot snemanje slovenskih serij, v katerih ste igrali, kaj je glavna razlika?
Snemali smo v Sheffieldu. To je rudarsko mesto s 500 tisoč prebivalci, s številnimi športnimi dvoranami in odličnimi drsališči, in odločili so se, da posnamejo serijo tam, ker je center dogajanja na ledu. Prav zaradi mraza je bilo celotno snemanje precej naporno. Sicer pa je bilo užitek sodelovati s tako številno in izjemno utečeno ekipo. Zanimivo mi je bilo na primer to, kako je razpored do minute natančen. V »trailer« (prikolico) ti pridejo povedat, da te pridejo iskat čez tri minute, in potem te pospremijo dvesto metrov do seta, govorijo v mikrofon, kje se nahajaš, in ti na primer držijo dežnik … Jaz sem šla raje kar malo po svoje.
Kako ste vlogo dobili, ste bili povabljeni ali ste opravili avdicijo?
Po agencijah po Evropi so delali izbore na osnovi predstavitvenih posnetkov, potem sem dobila več prizorov zelo različnih razpoloženj lika. Običajno potem prideš v naslednji krog. Tokrat pa sem na svoje veliko začudenje vlogo dobila kar direktno.
Kako bi povzeli celotno izkušnjo in kaj ta vloga pomeni vam ter za vašo igralsko kariero?
Obožujem izzive, s katerimi rastem. Imela sem možnost tri mesece živeti v tujini. Seveda sem zbežala k družini, kadar sem le lahko. Drsala sem, spoznala krasne ljudi …
Mnogi vam napovedujejo prodor v druge televizijske in filmske projekte v Hollywoodu – vas to zanima? Kakšen je vaš odnos do Hollywooda?
Ne vem, zakaj so še vedno vsi tako obsedeni s Hollywoodom. Vse več dobrih filmov prihaja od drugod, poleg tega se mnoge hollywoodske produkcije selijo v Evropo. Ne bi se sicer branila izzivov od tam, ampak če bi stremela k Hollywoodu, bi takrat, ko smo bili na Oskarjih, ostali tam in kovali vroče železo. Tako pa sva se naslednji dan z Đurom vrnila k otrokom.
Kako sicer preživljate zadnje leto, zaradi ukrepov ste igralci in igralke že dolgo doma, s čim se ukvarjate, kaj počnete? Kako ohranjate optimizem?
Ves avgust sem bila v Angliji, oktobra sem še kot zadnja v Sloveniji igrala svoje predstave Tako ti je, mala. Bilo je tako ganljivo in boleče na zadnji predstavi. Aplavz se kar ni in ni končal, ker smo vedeli, da bo z njim obmolknilo tudi gledališče, za dolgo, dolgo časa. Na srečo je na Hrvaškem malo bolje in sem imela premiero gledališke predstave Zakonska terapija v naši Ludi kući (gledališče v Zagrebu), ki sem jo tudi režirala, in prvič v življenju igram na odru v tujem jeziku. Hvala bogu jo še vedno igram, sicer pred manjšim številom gledalcev, ampak igram! Medtem ko v Sloveniji igralci nimamo možnosti stopiti pred občinstvo in smo tako mi kot gledalci sestradani gledališča in kulture na splošno.
