Letošnja Ema je bila bolj kot ne le bleda senca tistega, kar smo vsako leto z radovednostjo spremljali po televiziji ali v živo iz studia TV Slovenija.
Vem, da je bilo zaradi korone vse drugače, a vseeno to ni argument za to, da smo morali znova gledati že kar malo prežvečeno Leo Sirk in čakati dobro uro, da smo slišali našo novo pesem. Iskreno bom povedal, da sem tudi sam, kot vsi, čakal in čakal komad Ane Soklič ... Ta me je sicer sprva odvrnil že zaradi naslova Amen in refrena »aleluja«, a ko sem pesem naslednji dan poslušal še enkrat in še enkrat in še enkrat, mi je postala blazno všeč, tudi če je na neki način prikrita propaganda za Cerkev in Jezusa Kristusa. Aninemu vokalu res ne moremo oporekati in ji iz srca čestitam, tako za nastop kot za pesem! Ja, začetek res spominja na Adele, ampak refren gre v uho, gospel je pa itak pompozen! Jaz navijam za Ano in našo pesem!
BREZ KUHINJE NE GRE
Ker sem vpet v medijsko sceno, pa vem, da VEDNO dan po Emi pride na dan kakšna sočna. In tudi letos je bilo tako. Številni avtorji, ki so svojo skladbo prijavili na razpis, ki ga je RTV objavil, so kaj hitro opozorili na sumljivosti. »Ne moreš narediti razpisa za evrovizijski komad, na katerega se gladko prijavi tudi glavna in edina izvajalka. In potem po čudežu zmaga njen komad. To je čista korupcija. To je čisto narobe in to niti ni prav, saj so razpis kar zatajili, oziroma zakaj so ga sploh pripravili, če so že v štartu vedeli, da bo izbran Anin komad? Ne delajte tega, RTV, ker bodo s prstom kazali na vas ... kar se tudi že dogaja ... ampak – aleluja, Slovenija!« so nam zaupali trije precej jezni glasbeni avtorji, ki so se letos prijavili na razpis, o katerem pa potem ni bilo ne duha ne sluha, niti obvestila ali česarkoli s strani TV Slovenija.
Svoja razmišljanja je podal Nejc Simšič, urednik zabavnih vsebin za časnik Novice Svet24.
