Ker bo tokratna Ema potekala po covidnem načrtu, se v studiu 1 in 2 ne bo trlo glasbenikov in novinarjev. Nenazadnje pa ne bo tekmovanja, saj bo Ana Soklič premierno predstavila novo evrovizijsko pesem, ki jo je že izbrala strokovna komisija.
Kako drugačna bo letos »vajina« Ema, če damo epidemiološke razmere ob stran?
Lea: Ravno in predvsem zaradi razmer bo tako drugačna, stala bova precej narazen, goste bova imela na videopovezavi, v studiu bo samo tehnologija in najnujnejša ekipa. Energija bo pa ne glede na vse špricala prek ekranov direktno gledalcem v dnevno sobo.
Nejc: Ko bi le lahko dala epidemiološke razmere na stran. Letošnja Ema bo tako drugačna, da bi ji namesto Ema lahko rekli Špela (smeh), v bistvu edini podobnosti, ki ostajata s prejšnjimi Emami, sta, da bomo slišali pesem, ki nas bo zastopala, in da sva zraven Lea in jaz.
Česa se lahko nadejamo od najbolj gledane oddaje leta? Glasba, ples, humor, nostalgija? Sem še kaj pozabil?
Lea: Ja, glavno stvar … prvič bomo slišali našo evrovizijsko pesem za leto 2021. Sicer pa ja, k letošnji Emi zelo paše beseda »nostalgija«.
Nejc: Najbolj gledana oddaja leta? Hm … hvala, Alesh, zdaj sem pa živčen. (smeh)
Če se ne motim, bo to pri obeh druga Ema, pri čemer boste edino vi, Lea, zamenjali vlogo, kajne?
Lea: Uf, zame je pa to že osma Ema in zamenjala sem že veliko vlog. Tale je še edina, ki je ostala, kar me zelo skrbi. Mogoče bom drugo leto režiserka. (smeh)
Nejc: Jaz imam to srečo, da jo vedno vodim z uspešnimi evrovizijskimi pevkami. Dve Emi s štirimi zmagovalkami izbora Ema. Sicer pa od »svoje prve Eme« leta 2015 vsako leto sodelujem na tak ali drugačen način. Bodisi je to zakulisje pred Emo, po Emi, pred Evrovizijo, med Evrovizijo, vzporedni prenos po spletu ...
Kletvic pa tokrat obljubita, da ne bo – ali pač?
Lea: Načrtujeva jih ne, v scenariju ni napisana nobena. Kar pa ne pomeni ... šala! (smeh) No, mogoče kakšna, bolj mila, neškodljiva. In na pravem mestu. Najini nameni so pozitivni.
Nejc: ****, ***** in ******. To pa je tudi vse ...
Ko smo že pri preklinjanju, kdo od vaju bolj preklinja? Zdaj sta že nekaj dni skupaj, tako da sta se že dobro spoznala.
Lea: Če bi v oddaji povedala vse, kar nama pade na pamet ob pisanju, bi oddaja trajala do jutra. Na repertoarju bi bila sigurno kakšna simpatična kletvica. Ampak tista, res simpatična, luštna, ki spravi v dobro voljo. (smeh)
Nejc: Na vajah in pri pisanju se zgodi marsikaj. Predvsem dobro poznam Leino dnevno sobo prek spletne kamere. In vem, da je ob enajstih zvečer že zelo, zelo zaspana, enkrat sem ji pel uspavanko. Tako blizu sva si. Sem prva stvar, ki jo vidi, ko vstane, in zadnja, preden gre spat. (smeh)
Novo evrovizijsko pesem od Ane sta verjetno že slišala; kaj ji napovedujeta v Rotterdamu?
Lea: Trenutek resnice, kadar stojiš na tistem ogromnem odru, lahko prinese veliko. Lahko ti odseka noge, lahko te ponese v svet. Tega nikoli ne moreš vedeti in niti pričakovati. Ana ima pesem, v katero verjame, in mi moramo verjeti z njo. S svojim vokalom zna marsikomu odsekati noge. In jaz v tem vidim veliko prednost.
Lea, bi se kot glavna vokalistka še kdaj odpravili tako na Emo kot na Evrovizijo?
Lea: Ja, seveda. Saj pravim, drugo leto režiram, če pa to ne uspe, pa vsaj »pucam« oder med točkami.
Verjetno pa vam, Lea, še danes pišejo oboževalci iz cele Evrope, saj so si vaš nastop in prijazen pristop v Lizboni še kako dobro zapomnili.
Lea: Ja, res je. Meni je bilo noro in veliko novih fenov je ostalo z menoj v stiku še naprej. Veliko njih še danes spremlja vse moje pesmi, četudi so v slovenščini. Njim je to mega. »Fala, yey, yey« (v prevodu »Hvala, ne, ne«) je ostala naša himna pozitive.
Kaj pa vi, Nejc, bi vam zadišalo stati na odru Evrovizije? Tudi vam piše kakšen evrovizijski oboževalec ali oboževalka?
Nejc: Ko bo Slovenija – in enkrat bo – zmagala na Evroviziji, jo bo naslednje leto gostila. Takrat se bom postavil v dolgo vrsto potencialnih voditeljev.
Lea: Tudi jaz, Nejc, v najslabšem primeru se mi pridružiš v kateri drugi vlogi, a?
Nejc: Sej veš, da tebi ne morem reči ne.
Če bi morala izbrati, katera je vajina najljubša evrovizijska skladba?
Lea: Mah, veliko je res dobrih komadov. Jaz se res ne bi znala odločiti. Kar se mene tiče, zadnjih par let so mi bili Nizozemci vedno dobri.
Nejc: Moja najljubša evrovizijska skladba je Lea Sirk – Hvala, ne!, to povem popolnoma prostovoljno, brez pritiska in iskreno. Vprašajte me pa še enkrat naslednje leto. (smeh)
Kako sta sicer preživela leto, ko ni bilo kaj veliko stikov in dotikov?
Lea: Če imaš to srečo, da veliko dotikov in ljubezni doživiš že doma za štirimi stenami, potem so tvoje baterije dovolj polne, da zmoreš še vse ostalo. Sicer pa ja, naporno. Cel čas smo se pripravljali na Emo. Že od poletja ne spiva, piševa tekste, vadiva napovedi ... (smeh)
Nejc: Se strinjam z Leo. V tem času sem se imel priložnost malo umiriti, ko sem bil v to prisiljen, in na ta način preživeti več časa z najbližjimi. Sem pa človek objemov in priznam, da mi že pošteno manjkajo. Sicer pa sva z Leo od poletja prijavljena na istem naslovu, tako da sva eno gospodinjstvo, tam pa omejitve malo padejo. (smeh) Vse zaradi priprav na Emo seveda.
Enega od vaju (ali pa kar oba) bomo videli spomladi še na odru Popevke. Kako pa potekajo priprave na ta festival?
Lea: Kar se mene tiče, istočasno. Oba festivala sta relativno blizu, zato po Emi pač do popevke ne bom spala zaradi priprave tistega nastopa. (smeh)
Nejc: Jaz bom na odru popevke samo v primeru, da bo Lea potrebovala nekoga, da jo drži za roko.
Kaj pa Melodije morja in sonca, ki letos menda bodo? Vaju zanimajo?
Lea: Tega pa še ne vem. Mislim, ti, Nejc, lahko prideš na kavo na sonce in morje k meni, potem bova pa skupaj šla na festival, kjer bova pela melodije. Ali moje ali od vseh ostalih. Mimogrede, srčno upam, da se bo festival izvedel pod normalnimi pogoji in da bomo glasbeniki po težkem letu vsaj prišli do odra, čeprav festivalskega.
Nejc: Uf, sanjam o morju in soncu in o Lei, kako mi poje melodije. Te držim za besedo! To, mislim, da je vloga, ki mi na tem festivalu najbolj ustreza. Pa seveda »after party«.
Ko že govorimo o glasbi in televiziji, kaj sicer najraje poslušata oziroma gledata?
Lea: Trenutno stare Evrovizije in super so. Hm, jaz nisem največji ljubitelj kavča in gledanja televizije, rada sem pa na drugi strani. Muzika pa itak, zadnje dni samo evrovizijske popevke, tiste, bolj jugo.
Nejc: Jaz sem pa izreden ljubitelj kavča, rad spremljam, kaj se dogaja v glasbi po svetu. YouTube je neprecenljiv vir novosti.
Kaj vse nam še pripravljata – vsak na svojem področju seveda – za letošnje leto?
Lea: Kar se mene tiče, veliko glasbe, glasbe in glasbe. Vmes pa par takih simpatičnih projektov, ki mi širijo obzorja in izkušnje, da sem lahko potem na svojem področju boljša.
Nejc: Jaz nameravam z ekipo KUD KIKS nadaljevati spletne predstave, ki jih imamo vsak torek na Facebooku in YouTubu. Začeli smo v aprilu lansko leto, bolj iz pogrešanja odra in prijateljev, pa je kmalu preraslo v en super lušten projekt, ki smo ga uspeli nadgrajevati, in ustvarila se je skupnost, ki nas spremlja vsak torek, mi smo pa veseli, ker se vračajo. Na drugi strani istega kovanca pa bom energijo usmeril še v Center za psihoterapevtsko pomoč, ki sva ga s kolegico postavila na koncu prejšnjega leta. Hm … projektov in idej je veliko, ne vem, mogoče celo z Leo posnameva en komad skupaj.
