Ob pomanjkanju komedije v živo, je bilo že decembra jasno, da bosta premiera prve slovenske digitalne komedije 'Optimisti' in druženje na VIP rdeči preprogi prvi, edini in največji družabni dogodek sezone. Da ju bodo gledali v večini evropskih držav, v Ameriki in Aziji, pa je presenetilo celo ustvarjalce. Zanimivost: premiero so gledali v 26 državah, število gledalcev v ZDA pa je bilo takoj za Slovenijo in Avstrijo. Iz Kalifornije sta ustvarjalce pozdravila tudi Anže Kopitar in Nika Kljun, s poti v Zakopanah so se javili smučarski skakalci s Cenetom Prevcem ...
Ana Maria Mitič: »Optimisti so me prikovali pred zaslon, čeprav me je lulat. Gojko je bil nepredvideno 'hot', Rifleta itak ljubim, Lado pa je velik car. Spet prvi, spet odlično!«
Vznemirjenje se je, kot rečeno, začelo stopnjevati že v dneh pred premiero, ko so povabljenci prejeli optimistične pakete hmeljevega veselja in čisto svoj košček rdeče preproge, potem pa začeli na družabnih omrežjih tekmovati kdo se bo za premiero s kavča domislil čim bolj zabavne oprave, obutve oz. aktivnosti. Pričakovanje je doseglo vrelišče, ko so ustvarjalci ustavili prodajo vstopnic za premiero, saj so želeli vsem gledalcem zagotoviti tudi tehnično čim boljšo izkušnjo.
Aljoša Bagola: »Fantastično. Vse! Od ladijskega poda do keramičnih ploščic ...«
Jože Robežnik: »Super predstava. Edino, ko ste nam ta čuden pir domov poslali ... morali bi slivovko.«
Sam spletni šov je upravičil pričakovanja: ko se po dolgem času na kupu najdejo Lado, Rifle in Gojko, je zabava zagotovljena. Gledalci pa so lahko dogajanje na določenih točkah usmerjali z vzporednim klepetom. Lado je moral po njihovem ukazu recimo peti opero, Rifleta so oblekli v rožnato majčko Britney Spears ... največ odzivov pa je sprožilo reševanje Gojkovih ljubezenskih težav.
Nika Kljun iz ZDA: »Super je bilo. Lepo, da smo se lahko povezali. Super ideja.«
Nič manj kot predstava pa je bilo zanimivo druženje po njej. Optimisti so gledalcem nekoliko odstrnili pogled v zakulisje in jim s številnimi znanimi obrazi povedali (ne čisto vsega), kar se dogaja na zabavah po velikih premierah. Na klaviaturah jih je spremljal Gašper Konec, za primeren kulturni nivo pa je z branjem 'Uliksesa' Jamesa Joyca v originalu poskrbel gospod Jure Godler. Tam nekje se je žur za splošno javnost tudi zaključil, a so številni povabljenci druženje na zoomu nenačrtovano potegnili globoko v ponedeljkovo jutro ...
Mario Ćulibrk: »Optimisti so bili super. No, Rifle in Lado. Goran mi je bil boljši v Caricah. (smeh) Priznam, da nisem videl cele predstave, ker sem moral na pumpo po pivo ...«
In kakšni so bili prvi vtisi igrlcev po sinočnji premieri?
Rifle: »Danes nas je gledalo toliko ljudi, da bi z njimi lahko napolnili areno Stožice. Skušam preračunati koliko predstav bi morali odigrati v SiTi Teatru, da bi nas videla taka množica.«
Goran: »Ti bom jaz pomagal: tako je, kot da bi igral pred celimi Jesenicami ... Izreden privilegij je v teh težkih časih spravljati Slovence v smeh. Čeprav sem zrasel na internetu, sem človek fizičnih dotikov. Že od nekdaj sprejemam odzive ljudi v obliki všečkov, kratic, kot so LOL, FTW, OMG, LMFAO, ROFL, smeškov in podobno, a sem se ravno v mesecih pred zaprtjem gledališč navadil tudi na žive aplavze občinstva, potem pa mi je bilo to odvzeto. Baje, da smo bili hudi. To mi pravi moja ženska intuicija.«
