Svet si je po mesecih ugibanj, napovedi in odpovedi o tem, ali bomo kmalu dobili cepivo proti bolezni, ki nam je dodobrna spremenila življenje tako, pred dnevi oddahnil. Ameriški velikan Pfizer in doslej širši javnosti neznani BioNTech sta sporočila, da cepivo, ki sta ga odkrila - deluje. Vsaj v 90-ih odstotkih, kar pomeni, da je pri tolikšnem odstotku cepljenih njihovo telo začelo proizvajati protitelesa in celice, ki preprečujejo razvoj bolezni ob okužbi. Za odobritev Svetovne zdravstvene organizacije bi bilo dovolj že 50-odstotkov, zato je ta rezultat še toliko bolj navdušujoč.
Virus, ki je do sedaj pobil že več kot milijon ljudi, "zaklenil" milijarde in prizadel gospodarstvo po celem svetu, bo morda premagan. 'Morda' zato, ker nihče ne ve zares, kako dolgo po cepljenju ostanejo ljudje imuni.
Kljub temu pa se je svet razveselil pregovorne 'luči na koncu tunela'. In kdo je tisti, ki je to luč ob boku farmacevtskega giganta pomagal prižgati? Gre za nemško podjetje BioNTech, ki sta ga ustanovila dr. Uğur Şahin in dr. Özlem Türeci.
Če vam njuni imeni ne zvenijo preveč nemško, imate prav. Şahin in Türecijeva sta 'nemška Turka'. Oba sta namreč potomca priseljencev, ki so se v Nemčijo priselili v šestdesetih letih iz Turčije. Takrat je Nemčija namreč na široko odprla vrata tujim delavcem, ki so ji pomagali na noge postaviti gospodarstvo, uničeno v drugi svetovni vojni.
Şahin je siver še bil rojen v Turčiji, v mestu İskenderun na sredozemski obali, vendar pa se je s starši preselil v Nemčijo, ko je bil star 4 leta, ko je njegov oče dobil delo v Fordovi tovarni v Kölnu. Dve leti mlajša Özlem Türeci pa se je v Nemčiji že rodila in sicer staršema, ki sta tja prišla iz Carigrada in odraščala v Lastrupu v Spodnji Saški.
Türecijeva, ki zase pravi, da je 'pruska Turkinja' je v nekem intervjuju povedala, da je že kot deklica občudovala nune, ki so skrbele za paciente v majhni katoliški bolnišnici, kjer je delal njen oče, medtem pa se je Şahin kot otrok navduševal nad nogometom, navdih za svoj bodoči poklic pa je dobival s prebiranjem knjig o znanosti, ki si jih je sposojal v knjižnici.
On je tako postal doktor imunologije, ona pa doktorica medicine. Spoznala sta se že med študijem in leta 2001 sta se preselila v mesto Mainz, ob Renu, znanem po svojem karnevalu in temu, da je rojstno mesto Johannesa Gutenberga, izumitelja, ki je človeštvu podaril enega največjih izumov - tiskarski stroj.
Poročila sta se leta 2002 in to sta, naredila, kot pravita 'spotoma'. Le za nekaj ur sta odložila svoji delovni uniformi, odšla na matični urad, se tam poročila, potem pa se vrnila nazaj v službo, kjer sta delala kot raziskovalca. Štiri leta kasneje se jima je rodila hčerka.
Oba sta na kliniki v Mainzu ustanovila laboratorij, v katerem sta raziskovala, ali lahko celice imunskega sistema pripravimo do tega, da prepoznajo in napadejo rakave celice. Ker je sredstva za delo laboratorija bilo vedno težje dobiti, sta se odločila, da bosta osnovala lastno podjetje.
“Najino prvo podjetje, ki sva ga osnovala leta 2001, se je imenovalo Ganymed, vendar imena ni dobilo po lepem grškem mitološkem heroju, pač pa po turškem izrazu, ki pomeni 'zaslužek po trdem delu'," je povedala dr. Türecijeva. Pred štirimi leti sta podjetje prodala japonskemu farmacevtskemu podjetju in zanj dobila 1,4 milijarde evrov.
Leta 2008 sta ustanovila še eno podjetje BioNTech, skupaj z avstralskim onkologom, ki je še vedno član uprave. Podjetje ima trenutno okoli 1.300 zaposlenih in je zdaj vredno skoraj 22 milijard evrov. Ukvarjajo pa se predvsem z razvojem imunoterapije pri rakavih obolenjih. Pri tem so preizkušali dele človeškega genetskega materiala, imenovanega mRNK, s katerim so želeli naučiti telo, da bi prepoznalo rakave celice v lastnem telesu in začelo proizvajati protitelesa ter jih tako uničilo.
Leta izkušenj s to metodo, so jima prišla prav, ko sta v začetku leta slišala za novi virus, ki se je začel širiti po svetu. Kmalu potem, ko se je seznanil s poročilom o virusu je Uğur Şahin, ki je direktor podjetja, zbral sodelavce in jim naznanil, da se bo podjetje začelo ukvarjati z raziskavami za iznajdbo cepiva. Nekateri sodelavci so bili v začetku proti, ker bi to takrat pomenilo, da bodo morali prekiniti svoje načrte o smučanju, vendar je Şahin vztrajal.
Za sodelovanje so kmalu pridobili tudi ameriškega velikana Pfizer, s katerim je BioNTech sodeloval že pri razvoju cepiva proti gripi. Do takrat, ko so začeli sodelovati 'na polno', je nemško podjetje že razvilo 20 potencialnih kandidatov za cepivo proti Covid-19, ki so jih potem začeli preizkušati.
Do velikega preboja je prišlo ta mesec, ko je eden od teh kandidatov, BNT162b2, prišel na naslovnice svetovnih medijev.
Dr. Uğur Şahin. ki se v službo še vedno vozi s kolesom, je po objavi dejal, da je rezultat raziskav "zmaga inovacij, znanosti in globalnega sodelovanja", ki bo doprinesel, da bo svet spet dobil "občutek za normalnost".
Na vprašanje, ali bi se tudi sam cepil s tem cepivom, je dejal: "Takoj, ko bo cepivo odobreno, bom prvi. Vendar pa moramo tudi zagotoviti, da bo cepivo prišlo čimprej mogoče do tistih, ki ga nujno potrebujejo."
Povzeto po časopisu The Guardian.
