Zagotoviti dostop do cepiva vsem 7,7 milijarde ljudem, kolikor nas trenutno prebiva na Zemlji predstavlja velikanski logistični podvig, eden največjih, če ne največji v človeški zgodovini.
Katero cepivo?
Pri vsem tem se postavlja veliko vprašanj. Najprej seveda, katero cepivo bomo izbrali? Trenutno je v različnih fazah preizkušanja precej potencialnih cepiv.
Pred kratkim je svet obšla novica, da sta ameriški farmacevtski gigant Pfizer in nemško biotehnično podjetje BioNTech iznašla cepivo, ki v 90-ih odstotkih sproži imunski odgovor. Le kakšen dan kasneje so iz Rusije sporočili, da tudi njihovo cepivo daje enake rezultate, vendar je še vedno v tretji fazi preizkušanja. Cepivo proti Covid-19 pa razvijajo še mnogokje, tudi pri nas (naše cepivo je še v zgodnji fazi preizkušanja).
Imamo hladilnike, ceste ... ?
Veliko cepiv mora biti ustrezno hranjenih vse do uporabe. Obetavno ameriško-nemško cepivo recimo, pri temperaturi minus 80 stopinj. Za doseganje takšnih temperatur je potrebno imeti posebne hladilne naprave, ki pa jih bo treba najprej izdelati.
Hkrati se pojavi problem, kaj narediti v državah, ki nimajo dovolj razvite infrastrukture - od samega zdravstvenega sistema, do cest, oskrbe z elektriko itd.
Komu najprej cepivo?
Medtem ko države že pospešeno naročajo najbolj obetavna cepiva, se pojavlja vprašanje, kdo naj bo cepljenja najprej deležen. Smernice Svetovne zdravstvene organizacije priporočajo, naj bodo to starejši od 65-let in zdravstveni delavci, ki pogosteje prihajajo v stik z okuženimi, nekatere države na to listo prištevajo še državne uradnike, policiste, učitelje ...
Hkrati pa mnoge, posebej nerazvite države poudarjajo, da bo pri njih težavno najti vse starejše ljudi. Njihovi registri prebivalstva niso zanesljivi, veliko starejših pa živi tudi v odmaknjenih predelih.
Zagotovo bo vsaj na začetku povpraševanje veliko večje od ponudbe, pravijo strokovnjaki. Vendar bi naj po nekaterih projekcijah uspeli do prve polovice prihodnjega leta cepiti že skoraj tretjino človeštva.
Tri glavne svetovne organizacije za zdravje so ustanovile t.i. "Zvezo za cepljenje", imenovano Covax, katere cilj je pospešiti razvoj, izdelavo in distribucijo cepiva proti Covid-19, in se ji je do sedaj pridružilo že 184 držav, predvsem nerazvitih in v razvoju. Razvite države medtem sklepajo pogodbe neposredno s proizvajalci.
Kako kaže Sloveniji?
Slovenija je tako vključena v program Evropske unije. Evropska komisija je tako že sklenila tri pogodbe o predčasnem nakupu cepiv in sicer s proizvajalcem AstraZeneca za 300 milijonov odmerkov; z družbo Sanofi za 300 milijonov odmerkov ter z J & J za 200 milijonov odmerkov. V kratkem pa pričakujejo podpis pogodbe s proizvajalcem BionTech/Pfizer. Intenzivni pogovori o dobavi cepiva pa se nadaljujejo še s proizvajalci Curevac, Moderna ter Novavax.
"Slovenija bo podpisala pogodbe z vsemi proizvajalci cepiv proti koronavirusni bolezni, s katerimi je Evropska komisija že oziroma bo v kratkem podpisala pogodbe o nabavi po predhodni pridobitvi dovoljenja za promet na Evropski agenciji za zdravila," so ob tem sporočili iz našega ministrstva za zdravje.
"Če bo vse v skladu s pričakovanji, bo prvo cepivo dostopno v drugi polovici decembra 2020 ali v začetku januarja 2021," so sporočili.
In če bodo vsi proizvajalci obetavnih cepiv dobili tudi dovoljenje EU, bo imela Slovenija na voljo celo več odmerkov, kot jih bo potrebovala, pravijo na ministrstvu.
Kam z injekcijami?
Po svetu bodo tako razdelili več milijard odmerkov cepiva. To pomeni prav toliko injekcijskih igel. Čeprav so doze majhne, pa bo na koncu količina uporabljenih igel zelo velika. In ker gre pri tem za biološko nevarne odpadke, se seveda pojavi problem, kam bodo odpadne igle odvrgli in kako jih bodo uničili.
