Tanja Postružnik Koren je najbolj znana kot televizijska voditeljica šova Ljubezen po domače, čeprav bi ona takoj povedala, da je njeno življenje sestavljeno še iz mnogih drugih vlog. Med njimi je seveda tudi partnerica, žena in mati dveh otrok, v času karantene pa je še učiteljica. Je v pedagoški vlogi samozavestna? »Tako stanje je glede na situacijo v svetu pričakovano in naj povem, da s šolanjem na daljavo otroka nimata večjih težav. Celo nasprotno, učita se pri tem še večje samostojnosti, odgovornosti do načrtovanja časa v dnevu, učita se učiti in naučiti. Preveč kritik je slišati in premalo spodbude, mi smo namreč z odzivnostjo učiteljev, podajanjem snovi in nalog zelo zadovoljni. Vidim, koliko truda je na drugi strani, koliko video srečanj, koliko inovativnih gradiv, učnih listov, avdio in video vsebin pripravijo. Res pohvalno in resnično gre za prave in domiselne rešitve, ki so v teh razmerah nujne. Moje delo je zgolj bdenje nad dnevnim urnikom, pregled, pogovor, pojasnilo tu in tam. Ti časi so dragoceni za odnose med starši, otroki in šolo ter s pravim pogledom na situacijo celo zelo povezovalni in napredni.«
Oddajo si vedno ogleda
O oddaji Ljubezen po domače, v kateri je Tanja voditeljica, skoraj vsak dan preberemo kakšno sočno novičko – kako pa Tanja gleda na svojo vlogo v šovu, na kaj je osredotočena? »Res je, oddaja zelo odmevna, zato mimo novičk o njej ne morem. Zanimivo je, kako in na kakšne prigode iz šova se odzove občinstvo, kaj se mu zdi smešno in vredno razprave. Kot ustvarjalci se trudimo za čim večjo pestrost in barvitost značajev, čustev, reakcij in vrednot, ki so hkrati odsev tudi nas – torej družbe kot celote. Kot voditeljica se osredotočam na format oddaje, na zgodbe nastopajočih, ki jih prenašam gledalcem. Oddajo spremljam tudi po televiziji, če ne v živo, pa z zamikom,« je dejala Tanja, ki je našla tudi nov hobi, ustvarjanje z glino. »Rada delam in všeč so mi tudi otipljive stvari. Lepa glinena posoda ali domača marmelada, okusna torta, potica, zelena terasa ali pa bohoten vrt, delo z rokami, ki zahteva tudi malo moje čarovnije, mi je v veliko veselje in sprostitev. Umetnost je že življenje samo.«
