Ameriške prve dame so pogosto bile pomemben del »prvega para Amerike«. Najbolj znana je bila Eleanor Roosevelt, ki je bila »oči, ušesa in noge« enega najslavnejših ameriških predsednikov. Ko je ta zbolel za paralizo, je namesto njega hodila po državi in svetu, pomagala v boju proti takratni ’Veliki depresiji’ in kasneje podpirala ameriške vojake v 2. svetovni vojni, bila je prva ženska, ki je nagovorila skupščino po vojni ustanovljenih Združenih narodov. Zagovarjala je pravice deprivilegiranih (žensk, temnopoltih, revnih …).
Rosalyn Carter je bila predsednikova osebna odposlanka v Latinski Ameriki.
Barbaro Bush so imenovali »naravna sila« zaradi njenega aktivizma. Zavzemala se je, čeprav republikanka, za pravico do splava, podpirala istospolne skupnosti, človekove pravice in ustanovila fundacijo za boj proti nepismenosti.
Hillary Clinton in Michelle Obama sta bili znani po javnem angažiranju, sploh prva je bila trn v peti Donaldu Trumpu, ki jo je imenoval »crooked« (goljufiva, sleparska, skorumpirana), ko se je proti njej potegoval za predsedniški položaj leta 2016.
In kaj reči za Melanijo oz. Melanio?
»Melania, kdo?« je zapisal kolumnist ameriškega časopisa Herald Tribune, Tom Burke, in odgovoril: »Saj veste, prva dama, Melania. Trump. Barronova mama. Ženska, ki lahko o svoji slavi pove tri stvari: tretja žena Donalda Trumpa, gole fotografije za erotične revije in jakna z napisom: ’Resnično me ne briga, pa tebe?’«
Melanijin mandat prve dame najmočnejše države sveta, je bil milo rečeno medel. Takšen, slovenski, bi rekli zlobneži. Navsezadnje, Melanija je naše gore list, kajne? Iz Sevnice, ki se je zaradi nje nenadoma znašla na svetovnem zemljevidu. Nekdanja manekenka, ki je s Sončne strani Alp odšla še več sonca iskat preko luže in ga našla v objemu 24 let starejšega moža, takrat že razvpitega dvakrat ločenega milijonarja, je bila v štirih letih bivanja v Beli hiši videti veliko bolj sproščena pri fotografiranju in poziranju, kot pri javnem nastopanju. Pa še takrat so ji mnogi zamerili pogost ’robotski videz’, ki ne izdaja nobenih čustev.
Prvič je množici spregovorila na republikanski konvenciji, kjer je pričakovano podprla svojega moža, vendar ni povedala nič revolucionarnega. Še več, obtožili so jo, da je svoj govor prepisala od enega izmed govorov tedanje aktualne prve dame Michelle Obama.
Sicer pa je takrat tudi povedala, da se je odločila, da se bo, če bo postala prva dama, posvetila predvsem družini oziroma vzgoji sina Barrona. To je nazorno pokazala takoj po zmagi njenega moža, ko se mu ni pridružila v Beli hiši, pač pa je še pol leta vztrajala v njunem luksuznem stanovanju v New Yorku, kar je ameriške davkoplačevalce stalo nekaj dodatnih milijonov dolarjev za njuno varovanje, mediji pa so se ukvarjali s tem, ali je nova, za ameriške razmere eksotična prva dama v resnici ujeta ’v zlati kletki’. Čeprav je sama trdila, da se je tako odločila, da bi Barron lažje zaključil šolski semester, pa bolje poučeni trdijo, da je čas izkoristila za pogajanja o spremembi predporočne pogodbe.
Ameriški mediji so jo ob prisegi Donalda Trumpa primerjali z Jackie Kennedy in pričakovali, da bo v Belo hišo povrnila glamur in eleganco. Predvsem zato, ker je izbrala svetlo modro obleko, ki je po kroju spominjala na obleke, ki jih je nosila Jackie. Vendar se s tem vsaka podobnost Melanie Trump z Jackie Kennedy konča. Za razliko od Melanie je Jackie trdno stala za politiko svojega moža in vsega, kar je naredila. Podpirala je umetnost in umetnike - tudi potem, ko je njen mož umrl - skoraj popolnoma je spremenila opremo v Beli hiši.
Sicer se je Melania prav tako kot večina prvih dam, ukvarjala tudi z organizacijo prireditev v Beli hiši in notranjo opremo – in pri tem je bila, so povedali uslužbenci, zelo dobra; natančna in z veliko okusa, vendar kaj tako revolucionarnega kot Jackie ni naredila. Je pa spremenila del vrta. V ’vrtu rož’ je tradicionalne živo rdeče in škrlatne cvetlice in grme (ki predstavljajo barve dveh največjih političnih strank, iz katerih prihajajo ameriški predsedniki), nadomestila z bolj bledimi, pastelnimi. Izruvati je dala vrsto z jablanami in tam je sedaj potka. »Metafora njenega dejanja je jasna,« je zapisala kolumnistka v vplivnem New Yorkerju, Doreen St. Felix, »oluščen življenja vrt sedaj predstavlja oder, manekensko pisto«.
Edina kampanja, ki se je je v svojem bivanju v Beli hiši zares lotila Melania, je bila kampanja proti spletnemu nadlegovanju (’cyberbullyingu’). Ta njena poteza je mnoge presenetila. »Ali ni nikoli prebrala niti enega tvita svojega moža?« so se spraševali mnogi mediji.
Poskušala je tudi s kampanjo »Be Best« (»Bodi najboljši«), katere cilj je bil spodbuditi mlade, da iz sebe naredijo najboljše, kar lahko. V okviru te kampanje je bila izdana knjižica, za katero pa se je izkazalo, da je skoraj identična neki drugi, ki jo je leta 2014 izdala ameriška Zvezna komisija za trgovino. Bela hiša je Wall Street Journal, ki je to razkril, napadla, vendar samega dejstva, da gre za plagiat, ni zanikala.
Nekateri pa so njeno kampanjo proti spletnemu nadlegovanju videli tudi kot način, kako Melania posredno nasprotuje političnemu vedenju svojega moža, ki je znan po tem, da svoja stališča, pogosto na žaljiv način, sporoča preko spletnega družabnega omrežja Twitter.
Da se tu in tam ne strinja z njegovo politiko, je Melania tudi javno izjavila v svojem nagovoru Trumpovim privržencem med zadnjo predsedniško kampanjo. In to po mnenju nekaterih kaže na zelo subtilen način – z oblačili.
Ko so v javnost prišli posnetki, na katerih je Trump poniževalno govoril o ženskah, češ da si lahko, ker je vpliven in bogat privošči, da jih ’zgrabi za pi**o’, je ob neki priložnosti v tem času oblekla rožnato bluzo s pentljo, ki ji pravijo ’muca’ (’pussy bow’).
Največ pompa pa je sprožila njena že prej omenjena jakna z napisom »I really don’t care, do u?« (»Resnično me ne briga, pa tebe?). Zgražanje javnosti je sprožila, ker jo je nosila med obiskom otrok imigrantov iz Mehike, ki jih je prav politika njenega moža ločila od njihovih staršev. Kasneje je povedala, da je jakno nosila »zaradi ljudi in levičarskih medijev, ki me kritizirajo«.
Tudi z vojaški uniformi podobno obleko, ki jo je nosila na nedavnem nagovoru na nacionalni konvenciji republikanske stranke, je morda sporočala, da se namerava boriti za moževo ponovno izvolitev, čeprav v celotni borbi ni prispevala kakšne bistvene vsebine.
Tudi v največji borbi, ki jo trenutno bije Amerika – proti pandemiji koronavirusa – ni prispevala česa omembe vrednega, čeprav ji je treba priznati, da je v nasprotju z možem striktna pri uporabi zaščitne maske, še posebej potem, ko je postalo javno, da sta se oba okužila s covidom. Pred kratkim naj bi tako prišla v sobo v Beli hiši, kjer je sestankoval njen mož s svojimi sodelavci, vsi so bili brez mask, in kasneje komentirala, češ ’kaj se grejo’. Bela hiša je bila namreč eno od žarišč okužbe.
V komentarju na spletnem portalu Quora je v razpravi, kakšno zapuščino bo Melania Trump pustila Američanom, nekdo zapisal: »Kot prva prva dama, katere materin jezik ni angleščina, in kot prva, ki je državljanka ZDA postala z naturalizacijo, je Melania Trump, tako kot njen mož (z ignoranco, nesposobnostjo in narcisizmom), ameriško ljudstvo pustila na cedilu v njegovem najhujšem trenutku.«
Kako si jo bomo zapomnili Slovenci?
Seveda si jo bomo zapomnili kot prvo in zelo verjetno tudi edino Slovenko, ki se je uspela povzpeti do enega najvišjih in najbolj vplivnih položajev v ameriški hirearhiji.
Doma si je prislužila tudi spomenik v bližini njenega rojstnega kraja, iz katerega so se mnogi norčevali, češ da je videti kot Štrumfeta. Pravzaprav je dobila dva. Prvi, leseni spomenik je žalostno končal v ognju, nadomestil pa ga je bronasti, ki pa v svoji izraznosti ni veliko drugačen od prvega.
Zapomnili si jo bomo tudi po tem, da je našo deželo vsaj za trenutek postavila v geografsko zavest Američanov, za katere pregovorno velja, da na zemljevidu dostikrat ne znajo najti niti lastne države.
Zapomnili si jo bomo tudi po torti iz bele čokolade in še nekaj sladicah, ki so jih v njeno čast in iz ponosa na sonarodnjakinjo pri nas naredili in poimenovali po njej, da bi kmalu zatem preko svoje odvetnice v Sloveniji prepovedala komercialno uporabo svojega imena.
Zapomnili si jo bomo po tem, da v vseh štirih letih njenega bivanja v Beli hiši ni niti enkrat javno spregovorila v materinem jeziku, čeprav je enkrat (v angleščini z močnim slovanskim naglasom) omenila, da prihaja iz »majhne, a čudovite dežele v srcu Evrope, Slovenije, ki je bila nekoč komunistična.«
Zapomnili si jo bomo po tem, da v teh štirih letih svoje domovine ni niti enkrat obiskala, pa tudi da ni obiskala nobenega izmed društev slovenskih izseljencev, ki obstajajo v ZDA.
Edina Slovenca, za katera vemo, da sta z mandatom Melanie Trump, rojene kot Melanija Knavs, v Beli hiši kaj pridobila, sta samo njena starša, ki sta dobila ameriško državljanstvo in se preselila v novo domovino njune hčerke.
Navsezadnje – tipično slovensko, mar ne?
