Potopljeni v vodo, zdrobljeni v napitkih, viseči na verižicah, zapestnicah, vdelani v prstane, ali zgolj postavljeni v prostor - kristali imajo po prepričanju alternatvnih zdravilcev veliko moč. Odvisno od načina uporabe lahko pisana paleta mineralov "drastično izboljša vaše življenje" so prepričani.
V času pandemije koronavirusa so se pojavili vsi mogoči alternativni nasveti, kako lahko virus ustavimo, preprečimo okužbo, uničimo, ... Svoj lonček so seveda pristavili tudi mnogi alternativni zdravilci. Med njimi tisti, ki za izboljšanje človekovega počutja ali celo zdravljenje uporabljajo najrazličnejše kristale.
In ker si vsi ne moremo privoščiti diamantov, rubinov ali smaragdov, je v času pandemije močno narasla prodaja kvarca ali kamene strele, enega najbolj razširjenih kristalov, ki je dostopen večini ljudi. Še posebej, ker naj bi čisti kvarc po mnenju alternativnih zdravilcev s kristali spodbujal imunski sistem.
"Nekateri tem kamnom pripiusujejo zelo veliko moč," pravi psiholog Christopher French z londonske univerze. "Če že to ni znak za nevarnost, potem je treba upoštevati tudi njihovo nenavadno lastnost, da nikjer niso omenjeni možni slabi učinki, kar sicer najdemo pri navodilih v vsaki škatlici zdravil,"
Za trditve, da bi kristali imeli kakršnokoli moč, ki jim jo pripisujejo, namreč ni nikakršnega, prav nobenega znanstvenega dokaza, pravi.
So pa ljudje v moč kristalov verjeli že stoletja. Marisa Galvez, preučevalka srednjega veka je prečesala mnoge zapise tistega časa in pravi, da veliko verovanj v zdravilno moč kristalov, ki obstajajo danes izhaja iz tega obdobja.
"Vera v njihovo moč dostikrat izhaja iz tega, da površina zbrušenih kristalov deluje kot voda. Tako izgledajo obenem tekoče in trdno. Ta lastnost, skupaj z barvnim odsevom, ki ga lahko opazimo, će jih osvetlimo v temnem prostoru, je pri ljudeh ustvarila podobo magičnosti in spiritualne vrednosti," pravi Galvezova.
Danes navdušenci nad kristali sicer bolj stavijo na fizikalne lastnosti kristalov: razliko v temperaturi, ki jo občutijo, kadar jih držijo v roki, pa na "vibracije", ki jih naj bi jih oddajali.
Tisti, ki verjamejo v zdravilne lastnosti kristalov so tudi sicer nagnjeni k temu, da se bodo v primeru bolezni zatekli k alternativnim načinom.
V neki raziskavi so udeležencem razdelili prave in umetne kristale in potem ljudi spraševali o spremembah, ki jih zaznavajo. Tisti, ki tudi sicer verjamejo v nadnaravne sile in pojave, so večkrat poročali o boljšem počutju, tudi če so prejeli umetne kristale. Tisti, ki ne, o boljšem počutju večinoma niso poročali, tudi če so imeli prave.
Lahko se seveda zgodi, da se nekdo, ki se odloći za zdravljenje s kristali, ob njihovi "uporabi" resnično začne počutiti boljše, priznavajo raziskovalci. Vendar je to posledica "napačnega povezovanja dejstev".
Povedano drugače, ker se jim je v času, ko so imeli pri sebi kristal, zgodilo nekaj pozitivnega, so to dvoje povezali in prišli do napačnih zaključkov. Prisoten pa je lahko tudi navaden placebo efekt, ki ga poznajo iz raziskovanja zdravil - ljudjem, ki verjamejo, da jemljejo pravo zdravilo, v resnici pa dobivajo sladkorne tablete, se stanje dostikrat izboljša. Ta pojav, ki ga znanstveniki še ne znajo zadovoljivo pojasniti, je tudi eden zaradi katerih se je vera v zdravilnost kristalov lahko obdržala, pojasnuje psiholog French.
Vsekakor pa vera v zdravilnost kristalov ne škodi - vendar le tako dolgo, dokler mu ne dajemo prednosti pred klasičnim zdravljenjem.
