Umivanje rok spada med osnovno higieno in je eden izmed glavnih ukrepov, kako lahko preprečimo širjenje ne le koronavirusa, pač pa raznih vrst bolezni. In videti je, kot da do izbruha pandemije nismo vedeli, kako si pravilno umivati roke.
Roke, posebej dlani in prsti, so eden najpomembnejših delov človeškega telesa. Nekateri pravijo, da se je človek razvil v bitje, kakršno je, prav zaradi uporabe rok, s katerimi je začel izdelovati orodje in druga sredstva in si tako pridobil prednost pred drugimi živalskimi vrstami.
Prav uporaba rok in dotikanje vsega mogočega pa nas izpostavlja bolezenskim klicam, ki se nahajajo na površinah, s katerimi pridemo v stik; in ker se pogosto dotikamo tudi svojega telesa (ne da bi se dostikrat tega sploh zavedali), te klice prenašamo vanj in tako povečamo verjetnost, da zbolimo.
Pravilno umivanje rok je zato izjemnega pomena pri odpravljanju virusov in bakterij. O tem, kako si pravilno umijemo roke lahko najdemo veliko nasvetov na internetu in videoposnetek o tem si lahko ogledate pod člankom.
Katera mila so najbolj primerna?
Danes poznamo toliko mil, da "glava boli" - od trdnih, tekočih, dišečih, antibakterijskih ... Vendar vsa delujejo na enak način. Virusi (tudi koronavirs) in bakterije imajo v zunanji plasti maščobne molekule, ki jih milo in voda "razbijeta" in s tem virus uničita.
Milo in voda tudi odstranjujeta klice z rok, tako da jih izplakneta.
Ker pa pogosto umivanje rok prav zaradi reakcije mila z maščobami kožo na rokah precej izsuši, to pomeni, da koža hitreje razpoka. Koža je namreč naš prvi "obrambni zid" pred vdorom virusov in bakterij. Razpokana koža pa seveda pomeni, da je izpostavljenost telesa vdoru klic večja. Zato je priporočljiva uporaba nežnih mil, ki vsebujejo glicerin ali vlažilne spojine.
Če imate občutljivo kožo, je dobro uporabljati mila, ki vsebujejo čim manj sestavin. Več kot jih ima, večje so namreč možnosti, da bo koža na eno od njih reagirala. Dišave, ki jih dodajajo milu so ene največjih dražilcev kože, vzdražena koža pa še hitreje razpoka. Seveda ne želimo reči, da prenehajte uporabljati dišeča mila, pač pa da bodite pri njihovi izbiri previdni in opazujte, kako vaša koža nanje reagira.
Kako preprečiti pretirano dotikanje obraza?
Ljudje se kar naprej praskamo, mnogi grizejo nohte, posebej otroci velikokrat tiščijo prste v usta, z gestami si prekrivamo usta ali oči, se drgnemo po bradi ali ščemečih očeh, popravljamo si lase ali podpiramo glavo z rokami, vrtamo po nosu ... Skratka, obraznih delov se na dan dotikamo neštetokrat, ne da bi temu sploh posvečali pozornost.
Temu se ne moremo upreti, saj gre v velikem številu primerov za nagonska dejanja, del naše genetske dediščine. Že zarodki v maternici se dotikajo svojih obrazov.
Dotikanje obraza ima namreč tudi psiholiški pomen, ker pomirja. Z dotikom obraznih delov namreč izvajamo nekakšno masažo določenih točk, ki potem spodbudijo parasimpatično živčevje, da nas notranje pomiri. V tem smislu je dotikanje obraza koristno.
Vendar pa je prav preprečevanje dotikanja obraza je eden ključnih ukrepov, s katerim lahko zmanjšamo vnos koronavirusa v telo, kajti ene od ključnih "vstopnih točk" za virus so prav sluznice v očeh, ustih in nosu, kamor z dotikom lahko vnesemo viruse, če imamo z njimi okužene roke.
Čeprav dotikanja obraznih delov ne moremo popolnoma preprečiti, pa obstajajo načini, s katerimi to lahko zmanjšamo - predvsem s spremembo nekaterih navad ali sloga. Tako na primer lahko tisti, ki nosijo kontaktne leče, le-te zamenjajo z očali in tako preprečijo draženje oči. Tudi zmanjšanje uporabe očesnih ličil (make-upa) lahko zmanjša dotikanje predelov okoli oči.
Zmanjšanje gestikuliranja tako, da roke sklenemo, je prav tako eden od načinov, da zmanjšamo verjetnost, da se bomo dotaknili obraza, saj bomo bolj pozorni na to, ko bomo začutili "potrebo", da bi se obraza dotaknili.
Seveda pa je najpomembnejše to, da ko se dotikamo obraza, to naredimo s čistimi, pravilno opranimi rokami.
