Glasbena legenda Slavko Ivančič (65) je te dni poln energije in optimizma. »Vesel sem, ker lahko pojem in igram, čeprav so razmere nove. Veliki koncerti so odpovedani, ampak meni je krasno, ko me posluša okoli 50 ljudi, in vse gre po urniku. Sploh ljudje so navdušeni, zato je v takšnih kriznih trenutkih še lepše delati koncerte,« pravi Slavko. »Po mojem dogodku pred petimi leti, ko sem doživel hudo prometno nesrečo, se zdaj še raje dajem na odru. In razmišljam, da nas bo mogoče ta situacija s koronavirusom prizemljila, postali smo preveč požrešni.« Pevec z značilnim raskavim glasom sicer pravi, da mu zdaj zdravje služi odlično. »Ravno sem bral članek, da se glasbena kolegica Tereza Kesovija ne misli upokojiti, in jaz razmišljam enako. Jaz bom nastopal do svojega 100. leta! Takrat bom imel svoj zadnji koncert in nato sklonil glavo.«
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
»NONO« PREVZEL IZOBRAŽEVANJE
Sicer pa Slavko še pravi, da ga mlajša generacija včasih na cesti ne prepozna, in v takem primeru jim zapoje. »Moj glas vsi takoj prepoznajo, znajo moje pesmi. Vesel sem, da znam navdušiti tudi mlado publiko.« Zasebno pa je Slavko najraje doma, z ženo in vnukoma. »Vnukinja Marina ima glasbeni talent, zdaj pa je 'nono' še dodatno prevzel glasbeno izobraževanje. V glasbeni šoli se uči flavto, doma pa sem jo začel poučevati klavir. Sam sem namreč že pri šestih letih vedel, da bom glasbenik. Takrat me je namreč oče vprašal, kaj bom, ko bom velik. Odgovoril sem: jaz bom pevec. Od takrat sem vadil klavir štiri ure na dan, nisem igral nogometa z ostalimi otroki. To je bilo zame pomembno.«
