Nezakonska hči belgijskega kralja Alberta II. upa, da bo s pomočjo bruseljskega sodišča prišla do pravic in naslovov, ki jih uživajo njegovi drugi otroci.
Po desetletju dolgi borbi za priznanje ga je umetnica Delphine Boël januarja le dobila. Njena mana, baronica Sybille de Selys Longchamps, trdi, da se je z belgijskim kraljem zapletla v 18 let trajajočo afero, govorice o nezakonskem otroku pa so vzniknile leta 1999, ko je izšla nepooblaščena biografija kraljice Paole, Albertove žene. Sledil je škandal.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Bilo je v intervjuju leta 2005, ko je 52-letnica prvič namignila, da je njen biološki oče belgijski kralj; sodno pot je ubrala šele, ko je leta 2013 abdiciral in s tem ostal brez imunitete.
Kot je včeraj dejal njen odvetnik Marc Uyttendaele, zahteva pravice, kot jih uživajo Filip, trenutni kralj Belgije, princ Laurent in princesa Astrid. In če bo sodišče presodilo njej v prid, si lahko kraljevske nazive obetajo tudi njeni otroci. Albertovi odvetniki pa pravijo, da lahko princesa postane le po kraljevem odloku.
