Voditeljica, novinarka in producentka Veronika K. Žajdela je že vrsto let redna gostja dveh največjih filmskih festivalov, beneškega in canskega. »V Benetkah sem letos že 12. leto in tokrat je korona precej obrnila stvari na glavo, saj je kar nekaj razlik v primerjavi s prejšnjimi leti. V dvorani nas je le polovica, da s praznimi sedeži vzdržujemo primerno razdaljo, nosimo maske, tudi med projekcijami. Pri vhodu v festivalsko območje nam merijo temperaturo. Prav tako so zelo omejili število odobrenih akreditacij, letos nas je tukaj pol manj kot po navadi. Ena stvar pa je ostala ista – entuziazem vseh nas tukaj ob vsaki novi projekciji, kaj bosta prinesli naslednji dve uri. Pri tempu petih filmov na dan, da o tiskovkah, intervjujih in poročanju sploh ne izgubljam besed, moraš biti entuziast, sicer ne preživiš več kot dva dneva. (smeh) Letos tudi ni nobenih družabnih srečanj in zabav, ki so sicer festivalska stalnica,« je za naš časopis povedala Veronika.
FILMI MNOGIM PRINAŠAJO SLUŽBE
»V kontekstu normalnega življenja, ko ljudje ostajajo brez služb in brez strehe nad glavo, je lahko komu reči, da so filmi postranska stvar. A če pustimo zdaj vlogo pomembnosti filmske kulture na strani: filmska industrija nudi delo milijonom po svetu in je od nje odvisno nemalo poklicev. Alberto Barbera, direktor beneškega festivala, je uvodni nagovor posvetil pomembnosti festivalov, kinematografov, zakaj je nujno, da se poskusimo vrniti h gledanju filmov tudi v kinu. Izkušnja filma doma na kavču se ne more primerjati z dvorano in velikim platnom,« je še povedala Veronika, ki je na festivalu letos srečala tudi filmski zvezdi Vanesso Kirby in Tildo Swinton.