Na vrtovih se sredi poletja bohotijo vrtnice, da bodo lahko ohranile svojo lepoto vse poletje, pa potrebujejo redno nego. Zato, da bodo lahko ves čas tvorile nove cvetove, jim moramo redno obrezovati. Obrezujemo oziroma odstranjujemo že odslužene cvetove, ki bi sicer na rastlini tvorili šipke, s tem pa bi se energija rastline porabila za ta namen, in ne za tvorbo novih cvetov. Stebla, na katerih so odcveteli cvetovi, torej vedno odrežemo, pri tem pa si zapomnimo, da ne režemo tik pod cvetom, temveč se s škarjami premaknemo navzdol po steblu in rez naredimo nad listom, kjer brst še ni odgnal.
Za lažjo prepoznavo pravega lista naj navedem zelo praktično navodilo našega verjetno največjega strokovnjaka za vrtnice, Matjaža Mastnaka – ko pogledamo po steblu od cveta navzdol, poiščemo prvi list, ki je sestavljen iz petih lističev (predhodni imajo navadno le tri). Odrežemo tik nad tem listom. Pri enocvetnih vrtnicah bomo tako odrezali vsako vejico s cvetom, pri večcvetnih pa bo tako »odletel« celoten šopek socvetij. Naj vas ne skrbi, da bo zato vrtnica postala gola in nič več lepa. Kmalu bodo zrasli novi poganjki, na katerih se bodo spet bujno razkazovali novi cvetovi. Naj vas na tem mestu le opozorimo – pri obrezovanju nujno nosite močne zaščitne rokavice, da bodo vaše roke varne pred trni, potrebujete pa tudi ostre škarje, da bo rez čim bolj gladek.
Dobra novica je, da vrtnice ne potrebujejo veliko zalivanja. Bolj skrbni boste morali biti le pri mladih rastlinah, starih eno ali dve leti. Te v sušnem vremenu zalivamo enkrat do dvakrat na teden, starejše rastline pa le morda enkrat na tri tedne. Pri zalivanju si je pomembno zapomniti, da vrtnic nikoli ne pršimo po listih, voda pa tudi ne sme biti pretirano hladna in neposredno iz pipe. Najbolj priporočljivo je, da zalivamo s pomočjo zalivalke brez razpršilke, pri tem pa za eno rastlino porabimo približno eno klasično zalivalko. Pognojimo samo enkrat po koncu prvega cvetenja, od konca julija pa je dognojevanje celo odsvetovano.
Priporočljivo je, da tla okrog vrtnice zaščitimo z organsko zastirko, če te nimamo, pa je še toliko bolj nujno, da vestno odstranjujemo plevel in rahljamo zemljo. Zelo pomembno je namreč, da je greda ob vrtnicah ves čas čista plevela in redno okopana.
Pepelovka na vrtnicah
Ena izmed pogostih bolezni, ki prizadenejo vrtnice, je šipkova pepelovka (Sphaerotheca pannosa var. rosae). Na listih in cvetnih poganjkih vrtnic opazimo značilno belo ali pepelasto sivo prevleko. Listi se zvijajo, rjavijo in prezgodaj odpadejo, cvetni popki se težko odpirajo ter so slabo razviti in bledo obarvani. Videz cvetov in celotne rastline je močno okrnjen.
Vrtnice na prostem ali v zaščitenih prostorih lahko zavarujemo z žveplovimi pripravki, ki se uporabljajo tudi v ekološkem varstvu rastlin. Škropivo obda rastlino s fungicidno oblogo, ki jo ščiti pred boleznijo, pogosto pa zadostuje tudi za uničenje pepelovke, še posebej v začetnih stadijih okužbe.
Proti pepelovkam na vrtnicah ukrepamo že zgodaj spomladi z izrezovanjem okuženih poganjkov. Tretiramo lahko preventivno, še preden se bolezen razvije, ali ob prvih simptomih okužbe. Najoptimalnejša temperatura za škropljenje z žveplovimi pripravki je med 15 in 25 ⁰C. Če je nižja, žveplo slabše učinkuje, če je višja, povzroča ožige. Celotno rastlino je treba temeljito napršiti, kajti vsi nezaščiteni deli so potencialna mesta za razvoj bolezni. Škropljenje ponavljamo v 7–14-dnevnih razmikih, ki jih prilagajamo glede na vremenske razmere in rast rastlin.
Pustite čebelam in drugim koristnim žuželkam, da se nahranijo
Še pred kratkim je redno lepo pokošena žametna zelenica veljala za simbol vestno urejenega vrta. Predvsem moški še danes zelo radi že skoraj tekmujejo v tem, komu uspe doseči najlepšo travnato preprogo. A s tem, ko se dviguje naše zavedanje o pomembnosti varovanja narave, počasi spet postajajo priljubljene tudi trate, na katerih med travnimi bilkami cveti bogat šopek travniških cvetlic. Ko trato namreč pustimo, da bogato cveti, tako čebelam in drugim koristnim insektom omogočimo bogato pašo in tako skrbimo, da imajo na voljo dovolj hrane. Še posebno pomembno je to v urbanih okoljih, kjer je veliko betona in čebelam v splošnem primanjkuje površin, na katerih bi si lahko našle hrano. Ko na svojem vrtu pustite vsaj zaplato cvetočega travnika, povečujete njihove možnosti in dokazujete, da prisegate na sožitje z naravo.
Povsem razumljivo je, da ne morete kar pustiti, da se celotna zelenica okrog vaše hiše spremeni v neurejen travnik … Nekaj zelene površine zagotovo potrebujete za to, da se bodo na njej brezskrbno in brez strahu pred čebelami igrali otroci, nekaj jo zagotovo uporabljate tudi odrasli za svoje potrebe. Česar ne potrebujete, pa naj preprosto cveti.
Zelo lepa oblikovna in po svetu čedalje bolj priljubljena rešitev je tudi, da sredi urejene in pokošene trate določene zaplate pustite nedotaknjene in lepo cvetoče. Da bo videz urejen, je nujno, da se zelo natančno vidi meja med pokošenim in nepokošenim delom. Cvetoče zaplate naj imajo pravilne oblike – največkrat so to pravokotniki ali kvadrati, še posebno impresiven učinek pa boste dosegli, če bo cvetoč travnik »ujet« v krog ali kakšno drugo simetrično ovalno obliko.
Morda je na tem mestu treba še pohvaliti Mestno občino Ljubljana (in verjetno še katero drugo), ki na javnih zelenih površinah v mestu s poznejšo košnjo opozarjajo na pomen ohranjanja travniške rastlinske strukture, ki daje pašo opraševalcem. Letos so za še boljše ozaveščanje postavili tudi lične table z napisom: »Pokosili bomo, ko se bodo najedle čebele.«
Več preberite v ★★★ REVIJA ZELENI RAJ ★★★
