»Če se vidimo, jima prinesem kako malenkost, se stisnemo in poklepetamo. Če pa na daljavo, pa zgolj čestitam in čvekamo. Res sta fajn punci,« je povedal Klemen Bunderla, ki ima z mami sedaj bolj prijateljski odnos, kot nekoč. »Občasno jo ugrabim »fotru« in odpeljem na kako premiero, koncert, na sushi. Vsakič, ko me pokliče, klepetava skoraj pol ure. Kar v času, ko sem bil še otrok, ne
bi bilo mogoče. No, saj je bila vedno zaupnica, ampak zdaj je vse bolj sproščeno,« je dejal Klemen, ki se je z mami najslabše razumel v najstniških letih. »Takrat sem bil res težek in glede na to, da sem prvi otrok, tudi mama ni ravno imela izkušenj z najstniki,« je povedal v smehu.
Včasih sta se tudi skregala, ponavadi zaradi pospravljanja sobe. »Zadolžen sem bil tudi za sesanje, pomivanje tal, odnašanje smeti,
največja muka pa mi je bila hoditi v klet po krompir. Kakšna groza! V prvem stanovanju zato, ker je bila klet naravnost strašljiva. Polna pajčevin in zemlje na tleh, slaba svetloba, res kot v grobnici. V novem stanovanju mi je bilo pa pač odveč, ker sem bil len (smeh)«.
Družina Bunderla je družina, ki rada dobro in veliko je. Zato takrat, ko se vidijo mami vedno kaj dobrega skuha ali speče. »V zadnjem času tudi ona prisega na hrano brez sladkorja in čim manj ogljikovih hidratov. Včasih pa gremo na družinsko kosilo ven. Sploh imamo radi ribe. V toplejših časih pa fotr »zaroštilja« za dve družini na vrtu pred blokom,« še sklene Klemen.
