Beseda je torej zakladnica: ker je avtor libreta, pisatelj Andrew McKinnon v zakladnici pravljic priljubljenega danskega pisatelja H. C. Andersena našel »tisto pravo«. Tisto, v kateri so zajeta spoznanja in nauki, do katerih se mnogi težko dokopljejo. Če sploh se!
Je zaklad, s katerim je skladatelj Matthew King obogatil že bogato zakladnico večnih del skladateljev, od Puccinija do Verdija. »King je kot svetel hollywoodski skladatelj s smislom za humor … Glasba je izrazito lepa in te razoroži,« so zapisali kritiki po premieri opere v koncertni dvorani Queen Elizabeth Hall v Londonu.
O ZAKLADIH
Predstava pa je zakladnica predvsem zato, ker v njej nastopajo pevski in igralski »zakladki«.
Ali, z besedami Matthewa Kinga, ki je, ko je oder v Linhartovi dvorani že zakrila zavesa, objel Ajdo Pirc: »Res si močna … izjemna, bravo!«. Ajda je bila ganjena. A Matthew je imel še veliko … hm … »dela«? No, »delo« je bilo očitno prijetno, saj sta mu sreča in zadovoljstvo po vsem, kar je videl na odru, na obrazu risala nasmeh tudi, ko je – enako srčno in z iskrenim navdušenjem – objel Adriana Ignjatovića (Kaj), Saro Elizabeto Gajšek (Roparka) in Elizabeto Čebular (Princesa).
A če so mladi igralci »zakladki« in bodo nekoč (vsak ima svojo prihodnost v svojih rokah) slovenske (svetovne?) glasbene zvezde, ne moremo in nočemo mimo zaklada: to sta Katja Konvalinka (Snežna kraljica) in Irena Yebuah Tiran (babica/čarovnica/Finka/pripovedovalka), ki sta pod vodstvom odlične režiserke Eve Hribernik ob spremljavi mladinskega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana in Komornega ansambla Slovenskega komornega glasbenega gledališča, nastopili vrhunsko.
No, pa saj drugače kot vrhunsko tako ne znata.
