V osnovni šoli Rodica je zadolžena za popoldansko varstvo otrok na nižji stopnji. K njej v razred tako pridejo že utrujeni otroci, rahlo naveličani in brez koncentracije. Sama ve, kako človeku prija malo miru in meditacije, zato je sklenila, da nekaj podobnega poskusi tudi z otroki.
»Zelo rada delam z manjšimi otroki, tudi športno vzgojo bi imela najraje te najmlajše šolarje, ker so še tako navdušeni in zagnani. Da sem začela v šoli z meditacijami, je bolj splet okoliščin kot kakšnega načrta, saj se tudi sama ukvarjam z jogo in meditacijo, v šoli pa vsi opažamo, da se otroci vedno težje umirijo in zberejo, tudi težje so vodljivi. Potem sem iskala primerne vsebine zanje, da bi se lahko skupaj umirili in meditirali tudi v šoli, a ker nisem našla nič primernega, sem sama začela pisati meditacijske pravljice, kratke zgodbice. Naključno sem to objavila v eni starševski skupini, bilo je polno pozitivnih odzivov in tako je spontano nastala tudi knjiga. Poiskala sem še ilustratorko, zdi se mi, da je Zorana Zivić naredila krasne ilustracije, skratka vse skupaj je splet pozitivnih stvari,« je zadovoljna svetlolasa Petra, ki bo oktobra izdala že drugo knjigo.
»Sama vidim, da vsak dan potrebujem meditacijo, da se moram umiriti. V šoli je super, ker imam otroke celo leto, zato lahko ves čas delam z njimi. Lani sem imela zelo lumpast razred, a meditacijo so delali zelo vestno in pridno. Tudi tisti največji razgrajači, ki bi vse delali po svoje, so radi sodelovali, saj so tudi oni utrujeni. Imamo prav ritual, da si pred kosilom vzamemo 15 minut, in prav vidi se, da potrebujejo to pravljično meditacijo. Skozi zgodbico jih odpeljem do sprostitve, da malo odklopijo možgane.
Predlani sem imela celo razred, kjer so otroci želeli sami pisati zgodbe in voditi meditacijo, res jim je bilo všeč. Mislim, da se še ni našel učenec, ki bi rekel, da mu te naše meditacije niso všeč ali da so mu bedne, kot sami radi rečejo. Otroci naslonijo glavo na mizo, zaprejo oči in poslušajo. Vedo, da se jim bo zgodilo nekaj prijetnega, zato se ne upirajo,« prijazno pripoveduje Petra, ki s svojo melodijo glasu sogovornika že na kavi odpelje v bolj sproščujoče stanje. Za zdaj na Petrine vsakodnevne meditacije niso imeli pripomb ne otroci, ne učitelji, ne starši, nasprotno, veliko jih je celo kupilo njeno knjigo Smaragdni gozd želja: »Meditacija in sproščanje se mi zdita nekaj tako naravnega, da nikomur niti ne razlagam, kaj počnemo. Vem samo, da prav vsi otroci uživajo in so potem kar nekaj časa tudi bolj umirjeni. Saj to je v bistvu le nekaj minut, ko imajo otroci zaprte oči in poslušajo pravljico, v kateri so oni sami glavni junaki. Le v tem je razlika. Otrok vedno nekam gre in se mu nekaj dogaja, srečuje živali, spoznava svoja čustva …«
In prav meditacija, poudari učiteljica, pomaga otrokom tudi, da se soočijo s svojimi čustvi: »Mnogokrat mislimo, da otrok v navidezno brezskrbnem otroštvu ne dosežejo težka čustva, kot so žalost, strah, skrbi ... Pa je včasih ravno obratno - v odraščanju so lahko navidezno majhni strahovi veliki, nedolžne skrbi gromozanske in zato je prav, da o čustvih z njimi govorimo in jih učimo, kako jih izraziti. Podobno kot jih učimo branja, računanja, angleščine in karateja. Komu se lahko zaupajo, ko jim je hudo, kaj naredijo, ko jih je strah, kako naj sprostijo jezo, kaj jim pomaga pregnati skrbi, je to izražanje žalosti z jokom …« našteva Petra, ki tudi s svojimi zgodbicami pomaga otrokom, da se soočijo z žalostjo, da jih v mislih objame velik, mehak medvedek ali da levu v uho zašepetajo, česa jih je strah.
»Otrokom se zdi meditacija najprej smešna, a potem prav vidiš, kako se prepustijo in pravilno zadihajo. Mislim, da je tega v šoli absolutno premalo, posebno ker smo zdaj tako ciljno usmerjeni. Je pa res, da je osnova to, da tudi učitelj meditira zase in verjame v to, vse mora biti avtentično,« razmišlja Petra, ki je izdala tudi smaragdno beležnico za otroke, mešanico med navadno beležko in planerjem.
Nekaj pozitivnih učinkov meditacije pri otrocih
1. Povečana osredotočenost
V samo generaciji ali dveh se je veliko spremenilo, vse več je stvari, ki nam jemljejo pozornost. Družbena omrežja, igrice, televizija … vsi si moramo vzeti nekaj minut za počitek od vsega dogajanja, da tako izboljšamo svoj fokus in koncentracijo. Meditacija otroke nauči, da znajo usmeriti svojo pozornost in da vidijo, da je povsem v redu, če nas nihče in nič ne moti, da smo sami s svojimi mislimi.
2. Krepimo sočutje do drugih in otrokovo samopodobo
Zaradi pritiskov in okoliščin, ki so zunaj njihovega nadzora (in včasih zunaj kateregakoli nadzora), se otroci včasih lahko počutijo, kot da nimajo nadzora nad svojim življenjem, posebno če niso najbolje sprejeti ali jih celo kdo ustrahuje. Tudi večina negotovosti pri odraslih se vleče iz otroštva. Meditacija pa lahko okrepi otrokova občutja, varnost, notranjo stabilnost, kar posledično poveča empatijo in gradi otrokovo samopodobo. Meditacija tako otroke kot odrasle nauči, da je zdaj zdaj, da ne begajo s svojimi mislimi v preteklost in v prihodnost.
3. Dvigne samozavest
Čuječnost, zavedanje sveta zdaj, v tem trenutku, otrokom pomaga graditi samozavest in samozavedanje. Otroci se naučijo, da ni nujno, da se odzovejo na vsako svojo misel in na vsa čustva. Samozavestni otroci tudi bolje reagirajo na nove situacije, in ker se lažje prilagajajo, tudi bolje rešujejo probleme.
4. Gradimo empatijo in srečo
Meditacija otroke nauči, da znajo deliti svojo ljubezen in srečo. Postanejo bolj potrpežljivi in razumevajoči, pozorneje poslušajo druge in lažje čutijo z drugimi.
Objavljeno v reviji Liza/Maja št. 38, 13.9.2019
