Marsikdo v tem času tudi potoči kakšno solzo, ker mu je med tem, ko je zasluženo užival dopust na plaži, propadla najljubša hortenzija, ali pa išče razloge, da se ne jezi na brata, ki je obljubil, da bo v njegovi odsotnosti pazil na vrt, a se očitno obljube ni najbolje držal.
Če nič od zgodnjega ne drži za vas, imate vrtnarjenje v malem prstu in, po pravici povedano, spadate med prave srečneže. Čutim, da vrtnarjenje postaja vedno bolj herojska aktivnost. Vreme je postalo močno nepredvidljivo in naše rastline je težko zavarovati pred vsemi tegobami, še posebej, če naš vrtiček temelji na vrtnicah, hortenzijah, javorjih, azelejah in trati … Ravno zato strokovnjaki v zadnjem času vedno bolj spodbujamo čim bolj naravne zasaditve vrtov, in to z rastlinami, ki so prilagojene našim razmeram.
Torej, avgust je že skoraj minil in tokrat vas bom popeljala po enih izmed mojih najljubših poletnih vrtov, ki so nastali iz strasti, močnega hortikulturnega znanja in premišljenega opazovanja: na vrtove, ki so za vedno spremenili moj, do takrat precej omejen pogled na vrtnarjenje. Udobno se namestite in se odpravite z menoj na čudovito potovanje med Anglijo in nizozemsko provinco Friesland.
Anglija in Nizozemska že več stoletij, vse od vzpona lovilcev na rastline v 18. stoletju, vodita in določata svetovno hortikulturno okolje. Danes lahko na angleških in nizozemskih vrtovih z velikim občudovanjem opazujemo, kako poglobljeno so se razvijala njihovo znanje, spoštovanje do okolja in upoštevanje družbenih vrednot. Zanimivo pa je tudi opazovati, kako so Angleži in Nizozemci vplivali in se učili drug od drugega – značilnosti angleškega vrta in nizozemskega vrtnarskega vala v t. i. prerijskem stilu oz. novem naturalizmu lahko drugo ob drugi najdemo na večini sodobnih vrtov.
Vrt slavnega Christopherja Lloyda
Prvi, res spektakularen vrt, ki vam ga bom predstavila, je v Sussexu v Angliji. Imenuje se Great Dixter (veliki Dixter) in je bil dom pomembnega angleškega vrtnarja, pisatelja in televizijske zvezde Christopherja Lloyda. Lloyd je vse svoje življenje posvetil vrtnarjenju. Odraščal je na posesti Great Dixter in starši so mu predali osnove, ki jih zasleduje še danes. Kot mlad deček je v času, ko je prevladoval naturalističen in neformalen slog zasaditev, pri vrtnarjenju pomagal mami. Ta ga je učila, naj se ne ujame v hipne trende, ki so glede na modo določali izbor rastlin in barvne kombinacije, temveč ga je spodbujala, da je bil v vrtnarjenju pogumen in je preizkušal čim več rastlin, da bi lahko razvil lasten okus in oblikoval izviren slog.
In ja, mladi Christopher je bil res nadvse zagrizen opazovalec rastlin, to pa mu je pomagalo pozneje pri pisanju knjig. Rastline v svojih knjigah opisuje tako natančno, kot bi šlo za določeno osebo. Ni mu pomemben le videz, temveč rastlini določi karater, navade, opiše njene prednosti in slabosti ter se poglobi v njen odnos s sosednjimi rastlinami. Pomembna mu je prav vsaka rastlina … Eno izmed njegovih glavnih pravil v vrtnarjenju je bilo, da mora biti jasno vidno, kako se rastline zabavajo.
Lloyd je umrl v 85. letu in ni nikoli nehal preizkušati novih rastlin in novih vrtnarskih tehnik. Zavedal se je prihajajočih podnebnih sprememb in okoljske problematike ter je temu primerno prilagajal svoj način vrtnarjenja – varčeval je vodo, ni uporabljal škodljivih pesticidov in je zelo racionalno ravnal z odpadki. Danes za njegov vrt po istih načelih skrbi njegov glavni vrtnar Fergus Garrett. In tako Great Dixter ostaja eden izmed najzanimivejših svetovnih vrtov. To velja še posebej za obdobje proti koncu poletja.
Rastline na posesti Great Dixter so posajene zelo na gosto – »divje« rastline, ki marsikje drugje veljajo za plevel, skupaj s premišljeno izbranimi lepoticami tvorijo čudovito celoto, edinstveno zabavo barv in teksture.
Glavne zvezde proti koncu poletja so okrasne trave. Miscanthus sinensis in miscanthus zebrinus so pomešane z res visokimi travami Persicaria orientalis (Kiss me over the garden gate), očarajo nas širni nasadi rudbekij, divje ščetice (Dipsacus fullonum) in pri nas malce manj znane zeliščne trajnice Selinum walichianum. Res čudoviti so tudi drugi deli vrta, na katerih se v številnih variacijah bohotijo dalije in kane. Te je Lloyd tako zelo občudoval, da je po njih poimenoval celo svoja psa pasme jazbečar. Ko Great Dixter obiščemo konec poletja, nam srečni konec pričarajo še salvije (Uliginosa pale blue, Indigo Spires deep blue), mlečki iz rodu Euphobia (podobni rastejo pri nas na Krasu) in verbene.
Nizozemska pravljica naturalizma in svetlobe
Zdaj pa se preselimo na Nizozemsko. Predstavljajte si, da sedite v gledališču, ko se nenadoma dvigne gledališko ozadje in se znajdete v središču med nastopajočimi. Natančno tako se občuti vrt, ki je zgrajen v prerijskem slogu. Razmejitev med gledalci in nastopajočimi ne obstaja, med njimi ni razlike, ni odra in ne scenografije – vse se vrti le okrog rastlin in svetlobe. Z mislijo na potrebe takega sloga zadnjih 35 let kar nekaj nizozemskih in nemških drevesnic opazuje, testira in izbira trave ter druge trajnice, ki rastejo na evropskih in severnoameriških prerijah. Njihov cilj je, da bi našli rastline za naše vrtove, ki bi bile bolj odporne proti škodljivcem in bolezni, ki bi potrebovale manj vode in bi bile v splošnem bolj naravnega videza.
Prerijski slog vrta in filozofijo novega naturalizma je po svetu prenesel nizozemski vrtnar in krajinar Piet Oudolf, bolj kot vse pa je moje srce in čute prevzel majhen vrt v nizozemski provinci Friesland, ki bi vam ga rada predstavila.
Zelo mlad vrt, ki ga na skrajnem severu Nizozemske popolnoma sam oskrbuje vrtnar Jaap de Vries, se imenuje Jakobstuin. Japp se je zgledoval po naturalističnem slogu vrtnarjenja Pieta Oudolfa in prerijskem slogu strokovnjakov, med katerimi je oblikovalec nemškega Hermanshofa Cassian Schmidt, ter tako ustvaril povsem unikaten in zelo oseben, celo nekoliko čustven vrt. Ker se je Jaap vse življenje profesionalno ukvarjal z osvetljevanjem v gledališču, si lahko predstavljate, kako se je to pokazalo tudi v njegovem vrtu …
Svetloba igra nadvse pomembno vlogo na vrtu, zelo dobro je premišljeno, kako in kje se dvigujejo, padajo in lomijo sončni žarki. Med rastlinami prevladujejo okrasne trave in severnoameriške trajnice, ki se v vsem svojem žaru razbohotijo od sredine avgusta do konca septembra.
Jaap je zelo natančno opazoval, kako se trave in cvetlice odzivajo na svetlobo ob različnih delih dneva, in jih na podlagi tega porazdelil po svojem vrtu. Nastala je res prava vrta mojstrovina! Zdi se kot čarovnija, ko opazujemo, kako afriška perjanka Pennisetum macrourum in japonska srebrna trava Miscanthus sinensis v skupnem plesu ustvarita čisto pravi ognjemet.
Kljub vsemu pa je še vedno verjetno prava »primadona« na posesti Jakobstuin mehiška perjanka Stipa tenuissima. Najdemo jo povsod na vrtu; konec avgusta s svojo svetlo nežnostjo ponuja čudovito ozadje, iz katerega izstopijo živahno obarvane trajnice vseh oblik in karakterjev. Na fotografijah boste lahko prepoznali številne različice rudbekij, kot sta californica in hirta, pa zdravilne ožepke, škrlatne ameriške slamnike, okrasne dresni, orjaško zlato rozgo, kleome, Liatris pycnostachia … in številne helenije.
Sredi take lepote in čistega obilja sem se le težko poslovila od Jaapa de Vriesa in njegovega malega paradiža, a tudi njega je čakalo delo. Moral je zaliti svoje gredice, saj se je suša naselila tudi v Friesland. Ker je grozilo, da kar pet tednov ne bo dežja, je lastnik celo razmišljal, da bi do konca sezone vrt zaprl za javnost.
Za zdaj se poslavljam tudi od vas, dragi moji herojski prijatelji. Srečamo se spet naslednji mesec, ko bomo skupaj raziskovali nove vrtnarske sanje.
Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni raj št. 9, 19.8.2019
