Zvezdanina zgodba priča o tem, kako pomembno je, da sledimo temu, kar nas veseli. Ko je živela v rojstni Ljubljani, skoraj popolnoma v središču mesta, se je ves čas srečevala z zdravstvenimi težavami. Imela je močne glavobole, skoraj desetletje pa se je spopadala tudi z nenehno povišano telesno temperaturo.
Zdravniki kljub številnim poskusom niso mogli ugotoviti pravega razloga in tako je ob slabem počutju Zvezdana že skoraj obupala in začela verjeti, da ničesar ni več mogoče spremeniti. Dokler ji nekega dne eden od izkušenih zdravnikov ni predlagal, da zamenja lokacijo, saj je sumil, da jo življenjsko okolje, v katerem je živela, preveč obremenjuje in ji tako nalaga tudi zdravstvene težave.
Ker je Zvezdana strastna jamarka, je ravno v tistem času obiskala Križno jamo in se s takratnim partnerjem sprehodila po okolici Planine. Zagledala je hišo na hribu, ki je bila v celoti obdana s kraškim travnikom, in nekaj v njej ji je zaklicalo, da bi to lahko bil njen novi dom.
Naključja so hotela, da je partner še iz šolskih let dobro poznal lastnika te hiše, in kmalu so se dogovorili o nakupu. Iz mesta se je tako Zvezdana skoraj čez noč preselila v kraško vas in skoraj hkrati se je njena telesna temperatura spustila v meje normale. Ob veliko boljšem počutju je nova lastnica začela razmišljati, kako bo uredila prostrani travnik na hribčku za hišo, ki je bil zaradi strmega terena res trd oreh za košnjo. Pomislila je, da bi travnik zasadila z okrasnim cvetjem in grmovjem, in tako je počasi začel nastajati njen čudoviti vrt.
Vsako leto je nasadila nekaj več rastlin in obdelala nov konček površine. Dela je bilo ves čas veliko, a je v tem uživala, čeprav je morala včasih pošteno zavihati rokave. Da bi omilila strmino terena in na skoraj gole predele naložila zemljo, je morala oblikovati male terase.
Za obrobo sta s partnerjem postavila odslužene železniške tramove, stopničke so nastale iz kamnov, ki sta jih pripeljala iz okolice, na delu, kjer so bile razmetane kraške skale, pa sta zasadila čudovit skalnjak. Danes je zasajen skoraj že ves hribček, a Zvezdana nikoli ne miruje. Ves čas se spokojno sprehaja med gredicami in išče nove rešitve. Opazuje, katere rastline že lahko razdeli, in hitro naredi načrt, kje bodo našle svoje mesto. Ko sva se skupaj sprehajali med gredicami, se mi je čisto res zdelo, kot da bi Zvezdana ves čas risala po svoji parceli. Ali pa morda šivala in doštukavala čudovito prevleko. »Ta bo šla sem in tele bodo še lepše, če jih presadim malce višje, v tisti kotiček, kjer zdaj nekaj manjka …« mi je vneto razlagala.
A Zvezdana na vrtu nima le ves čas zavihanih rokavov. Tudi uživati zna. Čisto res uživati. Včasih le sedi in opazuje, kako se v vetru nežno prepogibajo okrasne trave in se zasaditve usklajujejo v svojih odtenkih. Vrt pa uporablja tudi pri svojem drugem konjičku – atletiki. Treninge jemlje z vso resnostjo in tako ni nič nenavadnega, da se lahko pohvali s številnimi res navdušujočimi dosežki. Ponaša se s kupom državnih rekordov, balkanskim rekordom v metanju kopja, pridobila je naziv atletinje leta v kategoriji od 35 do 100 let … Njeni tekmovalci kar malce z nejevero pogledujejo k njeni letnici rojstva in skoraj ne morejo verjeti, da jih premaguje, čeprav na križu nosi že sedem desetletij. A Zvezdana dobro ve, zakaj je tako dobra – svoje uspehe pripisuje temu, da se atletike loteva z vso resnostjo in vadi tudi na domačem vrtu. Tako je poseben del njene parcele urejen kot vadbišče za metanje kopja, mišice pa redno sprošča v domačem bazenu, ki ga prežemajo sproščujoče vonjave okoliških cvetlic. Verjetno k njeni kondiciji zelo prispevata tudi celodnevna hoja po hribovitih gredicah in prenašanje težkega materiala zato, da je na vrtu vse, kot se šika.
Čudovito cvetoča oaza Zvezdani odkriva ljubezen do življenja in ji ponuja neskončne priložnosti, da uresničuje svojo ustvarjalno žilico. In te ji res ne manjka. V mladih letih, ko je bila učiteljica igranja kitare in flavte, jo je lahko izražala skozi glasbo, pozneje jo je tkala na ročnih statvah, danes pa ustvarja čarovnije s svojimi rožicami. Njen vrt verjetno ne bo nikoli čisto res zaključen, saj bo vedno našla priložnosti, da kaj dopolni, preoblikuje, izpopolni. In ravno to jo neskončno osrečuje. Če je nekoč dolga leta iskala smisel življenja in mir v svoji duši, je to na svojih gredicah našla. In kot pravi sama, je povsem druga oseba, kot je bila nekoč. Dobrosrčna, vesela in predana svojim strastem. Pravi vzor za dame v zrelih letih!
Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni raj št. 9, 19.8.2019
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
