1. Vsak kdaj pa kdaj pade
Življenje v coni udobja je res prijetno, saj že vse poznamo in imamo pod nadzorom. V življenje pa vnaša težavo, ker se življenje razvija ali propada, nima nekakšne vmesne stopnje, v kateri bi lahko varno živeli v mehurčku. Če ne stopimo vsaj pol koraka ven iz cone, potem je naša naravna pot navzdol. Res pa je, da prav vsakdo, ki stopi iz cone udobja, kdaj pa kdaj tudi pade. Pomislite samo na otroka, kolikokrat pade, preden se nauči res dobro hoditi. Raje se ob padcu vprašajmo, kaj se lahko naučimo iz situacije, da ne bomo padli tudi drugič na isti točki.
2. Bodimo blagi do sebe
Prav nič ne pomaga, če se obtožujemo, si dopovedujemo, kako grozni smo in podobno. Zaradi takšnega nasilja nad samim seboj ne bomo nič manj leni. Mogoče bomo res storili kakšno malenkost več, v skupnem pa se bomo verjetno počutili le še nekoliko bolj krivi za to, ker smo, namesto da bi urejali vrt, ležali na soncu. Naša motivacija bo zato še manjša in odlašanje še toliko bolj privlačno, saj vse skupaj deluje tako, kot da nima smisla niti poskusiti.
Raje si začnimo prigovarjati, da ni nič narobe, da smo malo počivali in da česa še nismo opravili, res pa zdaj počasi prihaja čas, ko bo treba vstati.
3. Nalijmo si čistega vina
Za dobre odgovore moramo zastavljati dobra vprašanja. Vzemimo list papirja in si tudi pisno odgovorimo na preprosto vprašanje: Kako bo moje življenje videti čez leto dni, če bom deloval enako, kot delujem zdaj?
Smo z odgovori zadovoljni? Pozor, gre za raziskovanje, ne priložnost za obtoževanje. Predvidevam sicer, da z odgovori nismo najbolj zadovoljni, vseeno pa to še ni razlog, da bi se zato počutili še slabše. Raje dodajmo vprašanje: Kako bo moje življenje videti čez leto dni, če postanem bolj aktiven pri [vnesite svojo dejavnost] in pri tem tudi vztrajam?
4. Tudi svet ni nastal v enem dnevu
Kako začeti? Tako, da naredimo prvi korak. Vendar pa začnimo z majhnimi koraki, da se nam odpor ne pojavi prehitro. Namesto da se takoj lotimo teka na 10 km in pri tem umiramo na obroke celih 9,5 km, raje danes tecimo samo 10 minut. Toliko, da se resno utrudimo, in nato prihodnjič naprej. Če bomo naenkrat zajeli s preveliko žlico, nas bo do drugič minilo in bomo ponovno na začetku.
Če pišemo knjigo, napišimo danes le eno ali dve strani in potem jutri naprej. Na družbenih omrežjih kroži zanimiv motivacijski nagovor ameriškega generala, ki govori o pomenu jutranjega pospravljanja postelje. Pravi, da ima jutranje pospravljanje postelje izjemen pomen za nas, saj nas navda z občutkom, da smo že takoj zjutraj nekaj naredili, in nas motivira, da naredimo še kaj in imamo tako čim več od dneva.
5. Začnimo z najpomembnejšim
Naše življenje je sestavljano iz nekaj res pomembnih opravil in kopice bistveno manj pomembnih, večinoma celo nepomembnih. Na dolgi rok torej zmagovalci večinoma opravljajo svoja res pomembna opravila, poraženci pa se večinoma ukvarjajo z nepomembnimi.
Med lenarjenjem zato dobro razmislimo, kaj je res pomembno. Kaj je tisto, kar moramo opraviti, in da bo pri tem odpadlo tudi čim več nepomembnih stvari.
Vseeno pa upoštevajmo že omenjeni nasvet in se nikar ne trudimo opraviti vsega naenkrat. Breme dela nas namreč lahko kaj hitro potisne spet nazaj, ven iz delovnega ritma, v lenarjenje. Če torej zjutraj dlje časa pregledujemo Instagram ali Facebook, ne začnimo po novem takoj dneva z odgovori na vsa elektronska sporočila. Raje si vzemimo npr. pol ure, odgovorimo na nekaj sporočil, nato pa se vrnimo nazaj na Instagram, a tokrat res le začasno, saj nas čaka potem naslednje pol ure spet nekaj odgovorov na sporočila ali kaj drugega.
6. V šoli so odmori z razlogom
Človek je težko popolnoma zbran več kot 20 minut v kosu. Načrtujmo odmore, na primer kdaj gremo po kozarec vode, kdaj k oknu na zrak, kdaj se malo pretegnemo ali pokličemo prijatelja po telefonu ipd. Tako »razrezana« ura dela bo delovala manj strašljivo in lažje jo bomo preživeli. Ob tem, da bo nekaj narejeno, bomo tudi na tekočem z zadnjimi objavami na Instagramu ter praktično sproti bomo lahko odgovorili tudi na vso prejeto pošto.
7. Zaprimo dostope v odlašanje
Včasih je res težko ostati zbran dlje časa, včasih je težko ostati pri stvari že samo nekaj minut. Že po nekaj minutah včasih pogledamo na telefon, gremo do hladilnika ali pa iz predala vzamemo čokoladico. Pomislimo, kako najpogosteje odlašamo oz. lenarimo. Je to brskanje po družbenih omrežjih? Pokličemo prijateljico? Kako drugače?
Težko brskamo po telefonu v pisarni, če telefon pustimo v avtu, težko si vzamemo odmor za sladkarije in brezdelje, če sladkarij enostavno ne kupimo, kajne?
8. Dovolimo se navzeti motivacije od drugih
Ljudje smo izjemno prilagodljiva bitja. Od drugih se zelo hitro navzamemo tako obnašanja kot tudi navad. Celo ljudski pregovor pravi, da s komer si, takšen tudi si. Dovolimo si torej navzeti tudi pozitivnih navad in pristopov od drugih ljudi in ne samo negativnih. Poiščimo si družbo motiviranih, ciljno usmerjenih ljudi in brez skrbi, prej ali slej se bo to prijelo tudi nas.
9. Začnimo uživati v lenarjenju
Lenarjenje je namenjeno sprostitvi in regeneraciji. Pomislimo, kako se najbolje sprostimo. Je to knjiga? Ležanje na ležalniku in sončenje? Sprehod po gozdu?
Zanimivo je, da če svoj čas za lenarjenje porabimo tako, da v njem res uživamo, to kar naenkrat postane pravzaprav zelo produktiven čas, ki nas začne veseliti. Kakršnokoli samoobtoževanje postane odveč in tako postanemo srečnejši in bolj zadovoljni s svojim življenjem tudi zaradi lenarjenja.
