Ko nekaj grize in sesa
V času mlade rasti se na vršičkih rastlin najraje naselijo uši, ki sesajo sokove in s tem lahko izčrpavajo rastlino. Velikokrat jih zasledimo ob popkih vrtnic, na različnih trajnicah in tudi na balkonskih cvetlicah. Na petunijah, surfinijah, fuksijah in angleških pelargonijah se rade zadržujejo bele mušice ali rastlinjakovi ščitkarji. Odkrijemo jih takrat, ko ob dotiku rastline iz nje vzletijo majhne bele mušice, ki se sicer zadržujejo v gosti in senčni notranjosti rastlin, najpogosteje na spodnji strani listov.
V poletnem času mnogokrat opazimo obgrizene liste vse do osnove, tako da ostanejo le listne žile, kar na vrtnicah naredi drobna gosenica – šipkova grizlica. Na pelargonijah najprej zaznamo rahlo prozorne lise na listih, ki potem postanejo luknje. Tudi tu so na delu gosenice različnih metuljev. Poleti naredi precej škode tudi pelargonijev bakrenček, ki odlaga jajčeca na cvetne popke. Tako se gosenica zarije v notranjost stebla in ga izjeda. Njegovo prisotnost nam potrdijo luknjice na steblu, posledica pa je sušenje in odpadanje vrhov pelargonij. Podobno škodo povzroča šipkova zavrtalka, ko rumeno-črne osice odložijo jajčeca v mlade poganjke, njihova ličinka pa pregrizne steblo. Poškodovan poganjek se zato prevesi in propade.
Cvetove rododendronov, nekaterih vrtnic in grmovnic radi obiščejo svetleči hrošči zlate minice, ki z objedanjem uničijo cvetove. Podobno škodo v zadnjih letih na rožmarinu dela rožmarinov lepenec, ki ima proge in je od minic nekoliko manjši. Velika nadloga pa so tudi pisane stenice, ki ravno tako uničujejo cvetove in popke rastlin.
Vse omenjene hrošče najlažje odstranimo tako, da pod rastlino položimo platno in jo stresamo zjutraj, ko so hrošči še otrpli in odpadejo z rastline. Nato jih le še poberemo in odstranimo.
Večkrat na zelenih rastlinah (rododendronih, azalejah, begonijah, lovorikovcih, oleandru) opazimo obgriznine, neenakomerne ob robovih, ki jih povzročajo hrošči rilčkarji. Ti se podnevi skrijejo v zemljo, ponoči pa obgrizujejo rastlino.
Proti vsem ušem, gosenicam, pršicam in drugim grizočim in sesajočim insektom delujejo tudi naravna sredstva na osnovi piretrina – iz rastline dalmatinski bolhač. Vendar proti hroščem učinkuje le v zgodnjih razvojnih fazah, vse dokler jih ne ščiti hitinski oklep. Za njihovo uničenje je pomembno, da s sredstvom škodljivca poškropimo neposredno.
Plesnivi in lisasti listi
Ob velikih vremenskih nihanjih se na rastlinah razvijejo različne bolezni, kot so različne plesni in rje.
Simptomi bolezni na rastlinah so: pegavost, plesnive prevleke, sajavost, svetlikavost, rjavenje.
Mnogokrat se plesni začnejo na starih cvetovih, zato je priporočljivo odstranjevati odcvetele cvete, ki sami ne odpadajo. Kot varovalo pred pojavom bolezni rastline krepimo z naravnimi sredstvi, ki vsebujejo bio stimulatorje rasti in vitamine ter rastlinam povečajo odpornost v vseh stresnih situacijah. Rastline lahko utrdimo tudi tako, da jih enkrat na teden škropimo z naravnimi sredstvi na osnovi njivske preslice in sojinega lecitina, vsakokrat po dežju pa to ponovimo. Za boljšo učinkovitost sredstvi tedensko izmenjujemo. Ta način varovanja in dvigovanja odpornosti rastlin proti boleznim se je pokazal kot zelo uspešen tudi pri močno zahtevnih vrtnicah.
Besedilo in fotografije:
Loreta Vlahović, agronomska strokovnjakinja Kluba Gaia
Vrtnarite skupaj z nami - Klub Gaia.com
Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni Raj št. 7, 17. 6. 2019
