Kaj lahko naredimo?
Sama bi kumarice in bučke, torej grmičaste vrste jedilnih buč, sadila (sejala) ponovno. Tiste, ki so bile sajene v začetku maja, so ves čas rumene, ne rastejo tako, kakor bi morale. Seveda, saj je bila zemlja premrzla. Koreninski sistem se ne bo dovolj razvil, zato bodo hitro zbolele in obupale. Pričakujem tudi veliko moških cvetov in sušenje plodičev in z njimi se nima smisla veliko ukvarjati. Poskusimo lahko tudi tako, da rastline krepimo s pripravki, ki vsebujejo morske alge, aminokisline ali rastlinske izvlečke. Če ste bili pridni, da ste si v času cvetenja regrata nabrali in posušili dovolj cvetov, lahko iz njih sami pripravite koristen krepčilni pripravek, rastline pa krepi tudi pripravek iz ognjiča in kamilice.
Priporočam, da tudi paradižnik ponovno sadite do konca junija. Ob tem lahko še vedno pustite zgodaj posajene rastline, saj si bodo opomogle, bodo pa potrebovale več vaše pozornosti, zalivanja, tudi varstva. Vsekakor jih krepite s pripravki, ki pomagajo premagovati stres. Sadike, ki jih boste na novo sadili junija, bodo držale dalje v pozno jesen, saj bodo sajene v toplem delu poletja. Lahko bodo razvile močan koreninski sistem, ki bo dobro prehranil vse plodove. Izziv sicer zna biti, kje sredi junija dobiti sadike …
Kot ste verjetno opazili, je doslej precej trpel tudi fižol. Če je kalil, sicer lahko pričakujete, da si bo opomogel, če pa ni, lahko nizkega sejete vse do konca junija, stročjega pa še do sredine avgusta. Tudi visoki fižol lahko sejemo že za petrovo, to je 29. junija. Mogoče ne ravno tistega za suho zrnje, za sveže zrnje in predvsem stročjega pa lahko.
Ker vremena ne moremo spreminjati …
Vremena še ne moremo spreminjati, a to je v bistvu dobro, saj sem prepričana, da bi to povzročilo še več težav, prepirov in vojn. Dobra novica je, da se lahko pridelava zelenjave kar hitro prilagaja trenutnim vremenskim razmeram. Ko imamo opraviti s toplim in vročim začetkom poletja, se posvetimo plodovkam. Če pa nam te pričnejo zaradi deževnega, vlažnega vremena hirati, posejemo oz. posadimo čem več solatnic, tudi radiča in endivije.
Največ težav, tako na vrtovih kakor na njivah, imamo zato, ker ne skrbimo za našo zemljo kot dobri gospodarji. Zemlja mora biti odcedna, hkrati pa mora biti sposobna poletne padavine zadržati v območju korenin. To dosežemo z ustreznim deležem zraka, vode in mineralnih delcev v tleh. Po domače povedano – zemlja mora biti prezračena in ne sme biti zbita, za to pa moramo skrbeti vse poletje. Zbita zemlja pomeni, da bodo padavine, ki poleti padejo običajno v obliki neviht, ploh oziroma nalivov, hitro odtekle po površini, s seboj pa vzele še del zgornje, rodovitne plasti. V območju korenin se ne bo zadržalo veliko vode in tako bo že dan ali dva po dežju spet suho. Po drugi strani pa v dalj časa trajajočem deževnem obdobju zbita zgornja plast zemlje preprečuje izsuševanje in odtekanje vode. Vode je zato v območju korenin preveč, iztisnjen je ves zrak.
Dejstvo je, da za svojo rast in razvoj korenine nujno potrebujejo tudi zrak. Slednjega potrebujejo tudi vsi mikroorganizmi, ki skrbijo za mineralizacijo, razpad organske snovi, s tem pa tudi za rastlinam dostopna hranila. Brez zraka dalj časa uspevajo gniloživke, zato se prične gnitje korenin, razmnožijo se bolezni koreninskega oz. prevodnega sistema, rastline gnijejo in propadajo.
Te težave bodo veliko manjše, če boste na vrtu ponovno oblikovali grede s trajnimi potmi. Saj veste, koliko visokih gred so imele naše babice? Včasih celo toliko, da se še sklanjati ni bilo več treba … Vse to zato, ker so vedele, kako pomembno je, da voda ves čas odteka iz območja korenin na poti. S trajnimi potmi dosežemo, da tacamo le po tej površini, zemlja, na kateri rastejo naše rastline, pa ostane lepo odcedna. Na gredicah gojimo tudi vse vrtnine na njivah, gredičar pa je skoraj nujen strojni priključek za vse, ki pridelujete korenovke in čebulnice. Na gredicah bodo imele v deževnem poletju občutno manj težav tudi druge vrtnine.
Zbijanje zemlje preprečimo z zastirkami
Koreninskim sistemom vrtnin se letos ni uspelo dovolj razrasti, saj je bilo prehladno. Rastline bodo to težko nadoknadile, saj v dolgem in toplem dnevu prične rasti nadzemni del, s tem pa se korenine ne razvijejo več veliko. Posledica je, da bodo rastline težje črpale hranila, v poletni vročini pa bo tudi sončna pripeka zmanjševala aktivnost korenin. Začarani krog se nadaljuje s tem, da se v vročini v globlje plasti zemlje, kjer je hladneje, umaknejo tudi številni koristni mikroorganizmi. Da to preprečimo, je nujno tla prekriti in zasenčiti. Zastirke torej ne polagamo zato, da bi preprečili rast plevelov, ampak zato, da bi zasenčili tla ter koreninam in mikroorganizmom omogočili dobre razmere v zemlji. Prav tako je pomembno, da redno preprečujemo zbijanje zemlje zaradi poletnih neviht, vetra in sončne pripeke.
Na vrtovih najpogosteje uporabljamo organske, naravne zastirke. Na večjih površinah, kjer pridelujemo zelenjavo, pa je to folija. Prav tako je folija bolj priporočljiva v rastlinjakih, saj tam preprečuje tudi višjo zračno vlago. Največ zračne vlage namreč povzroča izhlapevanje vode iz namakane zemlje.
Naravne zastirke so lahko katerekoli zelene, pokošene rastline, lahko pa tudi slama ali seno. Spomladi, ko je zemljo treba ogreti, priporočam slamnato zastirko. Ta je še posebej koristna v tako hladnih pomladih, kakor je bila letošnja, saj pripomore k temu, da je zemlja bolj topla. Slamnato zastirko lahko uporabimo samo, če imamo dobro, humusno prst. V zadnjih časih se je pri nas pojavila tudi zastirka iz miskantusa. Če me vprašate, ali je res tako zelo koristna, je moj odgovor da. Ima namreč pomembno vlogo pri varovanju zemlje in korenin pred vremenskimi nadlogami.
Poleti je zgodba drugačna – takrat bolj priporočam uporabo zelenih zastirk. To so pokošene, zelene rastline, najpogosteje pokošena trava z domače zelenice, lahko pa so tudi koprive ali rastline za zeleni podor. Pomembno je le, da ta zelena zastirka ne gnije. Zato jo v vlažnih dnevih polagamo na tanko, ko pa je vroče, je lahko tudi debelejša. Lahko jo naslednji dan, ko smo jo nanesli, malo privzdignemo z grabljami.
Odlična zastirka na vrtovih je tudi ovčja volna (dlaka). Spomladi tla greje, poleti jih hladi, z zastiranjem pa tudi zmanjšamo izhlapevanje vode iz tal in tako dosežemo manjšo porabo vode. Zastirka iz ovčje volne to delo opravlja odlično, če do nje ne morete priti, saj bi morali poznati kakšnega kmeta z ovcami, pa lahko v trgovinah kupite tudi agrofilc iz ovčje dlake. Volno jeseni zadelate v tla. Tako bodo zračnejša, spomladi toplejša, z nekajletno uporabo pa boste iz zemlje pregnali tudi škodljivce (voluharje, strune …). Zelo dragocena ugotovitev je zagotovo še, da tal, ki so zastrta z volno ali filcem, ne prečkajo radi polži, a žal, ko se volna povsem napije, ta ovira ne deluje več. Ob tem le še prijazno opozorilo – gradbeni filc ni primerno nadomestilo za agrofilc iz ovčje dlake, saj ne vsebuje samo ovčje volne.
Zastrta tla bodo postala bolj zračna, manj bodo izpostavljena poletnim nevihtam, ki uničujejo strukturo zemlje, tla se ne bodo pregrevala in tudi ne ohlajala tako hitro. Tako bo življenje mikroorganizmov v tleh lažje, močnejše, s tem pa bodo imele več hranil tudi vrtnine. Zelena zastirka pa ima še eno prednost – je tudi neposredno gnojilo za naše vrtnine, saj je v sokovih pokošenih bilk še vedno veliko hranil. Je pa res, da se lahko v taki zastirki skrivajo polži. Odpravimo jih tako, da zastirki dodamo bezgove liste, gozdno praprot, zlato rozgo, liste kislice ali rabarbare ali pokošene dele bele gorjušice. Zastirko moramo ves čas obnavljati, saj se hitro razkraja.
Še nekaj receptov, ki pomagajo rastlinam premagovati stresne vremenske razmere:
|
Regrat |
prevrelka |
2 kg svežih listov in cvetov 10 l vode |
Nerazredčeno za odrasle, 1 : 5 razredčeno za sadike, po tleh in po listih |
Krepi odpornost rastlin, izboljša kvaliteto plodov, močnejša rast |
|
čaj |
200 g rastlin 10 l vode |
Nerazredčeno po rastlinah |
Enako kot zgoraj |
|
|
Ognjič |
prevrelka |
1 kg cele rastline 10 l vode |
1 : 5 razredčeno po rastlinah in tleh |
Krepi odpornost rastlin |
|
čaj |
100 g rastlin 10 l vode |
Nerazredčeno po rastlinah |
Enako kot zgoraj |
Čaj naredimo enako, kakor kuhamo čaje zase. Narezana sveža ali posušena zelišča prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in počakamo 15 minut. Sama navadno tekočino pustim stati tako dolgo, da se ohladi, in odcedim šele takrat. Z ohlajeno tekočino poškropimo po rastlinah. Čaj uporabimo takoj, ga ne hranimo.
Za prevrelko izbrana zelišča prelijemo z vodo in postavimo na toplo mesto. Vsak dan vse skupaj premešamo. Če dodamo nekaj baldrijana ali kamilic, omilimo neprijeten vonj, ki se sprošča ob vrenju. Ko se tekočina preneha peniti, ostanki zelišč pa potonejo na dno, je pripravek narejen. Precedimo in skoraj vedno pred uporabo razredčimo. Večino prevrelk lahko hranimo v temnih stekleničkah v temnem in hladnem prostoru vsaj mesec ali dva.
Za obrambo pred glivami plesnivkami uporabljamo pripravke (čaj, prevrelke, brozga) iz timijana, šetraja, rmana, bezga, žajblja, lahko pa tudi pripravek iz sode bikarbone. Dokazano rastline krepi tudi razredčeno (1 : 1) mleko. Če po drugi strani prisegate na kupljene pripravke, prodajalca v trgovini zaprosite za pripravek iz aluminijevega sulfata ali bakrene pripravke, najbolje listna gnojila. Rjo in pepelovke tretirajte s pripravki iz njivske preslice, v trgovinah pa lahko kupite pripravek iz kalijevega hidrogen karbonata, za pepelovke pa tudi glivico Ampelomyces quisqualis.
Ja, izzivov na vrtu bo letos po pričakovanju nekoliko več, a naj vas to ne ustavi. Imeli boste morda nekaj več dela, a ne pozabite, da veselja z dobrim pridelkom nikoli ni premalo. Zato kar veselo na delo!
Objavljeno v reviji Rože in vrt/Zeleni raj št. 7, 17. 6. 2019
