Zgodba, ki jo je začela ekipa Festivala Ljubljana z odločnim direktorjem Darkom Brlekom, prijaznima piarovkama Živo Steiner in Sanjo Kejžar Kladnik, energično tržnico Majo Stojanov, vedno resno organizatorko Vesno Ovčak in izjemno ekipo na otvoritvi festivala z opero Aida, se bliža koncu.
Od otvoritve so minili trije meseci … a ko pogledamo nazaj, je, kot bi minile tri sekunde. Vrhunski dogodki, le komorno resnobni avgust še ni obiskan, kot se spodobi, si sledijo v tempu najboljšega akcijskega filma.
VALERIJ IN DIMITRIJ
Gallusovo dvorano v ljubljanskem Cankarjevem domu je do zadnjega kotička (še za mačka ni bilo prostora) napolnil Orkester Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga. »Stari maček« z mladostno energijo, dirigent Valerij Gergijev, je bil v dvorani kar dovolj, a ne preveč. Dimitrij se je sicer malo postaral, šteje namreč 66 let. A ga verjetno ni utrudilo le vodenje orkestra, ampak pogoste celonočne zabave. Valeriju se je na odru pridružil »mladi maček« za pianom, Dimitrij Šiškin, za katerega upravičeno trdijo, da je čudežni otrok briljantnih klavirskih spretnosti.
OH, MARIJA!
Zdi se, kot da so obiskovalci koncert le zapustili … se odšli domov preobleč … in se vrnili. V zaodrju se je pripravljala ekipa opernega Gledališča Teatro Regio iz Torina. Enega najboljših, a ne le v Italiji! Ko so se odločili, da bodo pripravili opero La Traviata, je bilo jasno, da nobeno gledališče ni dovolj veliko, da bi na premieri (ali prvi predstavi) sprejelo vse obiskovalce, ki jo želijo gledati. Tudi v Ljubljani ne: nič čudnega torej, da so predstavo naslednji dan ponovili. A karizmatičnost in čarobnost glasu operne pevke Marije Mudrjak sta neponovljiva ...