Živil, ki na krožniku ne spadajo skupaj po priporočilih ajurvede, moderne prehranske znanosti in fiziologov, nihče pri zdravi pameti ne bi jedel skupaj, če bi vedel, kaj to povzroči v telesu. Nekaj takojšnjih posledic: nelagodje v prebavilih, plini, napihovanje, bolečine v želodcu, slabost, utrujenost in težave z odvajanjem. Kratkotrajne posledice minejo v dnevu ali dveh, dolgotrajnejše pa povzročijo večje težave: slab zadah iz ust (in iz želodca), suho kožo, izpuščaje, kronično vnetje, slabo spanje, pomanjkanje energije, kronične prebavne težave. Večina ljudi takoj začuti olajšanje, veliko več energije in tudi izgubljanje telesne teže, čim začnejo upoštevati nekaj temeljnih prehranskih pravil.
Uživanje sadja po obroku: prehranski strokovnjaki že dolgo vedo, da se sadje težko kombinira z drugimi vrstami hrane. Vzrok za to je, da vsebuje enostavne sladkorje, ki jih telesu ni treba prebavljati. Zato v želodcu ne ostane dolgo. Druge vrste hrana, na primer tista, ki je bogata z maščobami, beljakovinami in sladkorji, ostane v želodcu dlje časa, ker potrebuje daljši prebavni proces. Če torej jeste sadje po obroku, ostanejo sadni sladkorji v želodcu predolgo in začnejo tam fermentirati, kar povzroča obilo težav.
Testenine in sir: kombinacija škroba in beljakovin preprečuje prebavo škroba, ki se začne že v ustih s pomočjo sline. Beljakovine in škrob potrebujejo različne vrste encimov in tudi različno kislost, da jih človek lahko prebavi. Neprebavljena škrobna hrana začne fermentirati in se razkrajati, kar se konča s strupenimi stranskimi produkti. Zato je priporočljivo dodajati zeleno listnato zelenjavo, da želodec laže prebavi sicer težko prebavljive mastne, škrobne in beljakovinske jedi.
Meso, sir in omleta: na splošno kombinacije beljakovin z beljakovinami niso priporočljive (sir in meso, na to pa še jajca, na primer). Ena koncentrirana beljakovina v obroku je dovolj, je lažje prebavljiva in za prebavo ne zahteva tako veliko energije. Omleta je zato primernejša, če je pripravljena z zelenjavo.
Paradižnik s testeninami: ena najbolj priljubljenih jedi iz italijanske kuhinje, testenine s paradižnikovo omako, ni dobra kombinacija. Paradižnik spada med kisla živila, ki jih ni dobro mešati s škrobnimi ogljikovimi hidrati, kot so testenine. Mešanju ogljikovih hidratov s kislimi živili bi se morali izogibati. Ponavadi na pašto s paradižnikom dajemo še sir, kar je naslednja napaka. Dodajanje mlečnih jedi na že tako težko prebavljivo kombinacijo je recept za prebavne težave in utrujenost po obroku, ker telo potrebuje ogromno energije, da to prebavi. Testenine je zato najbolje jesti z bazičnimi zelenjavnimi jedmi, na primer s pestom, zelenjavo na žaru in podobno.
Žita ali kosmiči z mlekom in pomarančni sok: to je precej pogost zajtrk mnogo ljudi, ki žita z mlekom radi poplaknejo še s pomarančnim sokom. Kisline v pomarančnem soku ali katerem koli kislem sadju uničijo encime, ki so zadolženi za prebavo škrobov v žitni hrani. Poleg tega bo kislo sadje zakrknilo mleko in ga spremenilo v sluzasto snov, ki bo prebavi povzročila veliko težav. Enako velja za kombinacijo mleka (ali smetane) in kave. Ljudje, ki že zjutraj pijejo kavo z mlekom, poskrbijo, da imajo prebavila že na začetku dneva velike težave. Kavo je treba piti brez mleka ali smetane. Kar pa zadeva pomarančni sok, ga je najbolje popiti pol ure prej, preden jeste žita.
Dinje s pršutom: to je še ena priljubljena delikatesna kombinacija, ki jo radi ponudijo na kakšnih sprejemih in velja za posebno okusno in imenitno jed. Za melone na splošno velja, da jih je treba jesti same ali pa jih sploh ne jesti. Enako pravilo velja za vse vrste sadja, ki vsebuje veliko sladkorja. Na splošno velja pravilo, da je treba sadje jesti ločeno od beljakovin in škrobov, posebno če želite hiter porast energije z uživanjem sadja.
Banane in mleko: to je najpogostejša kombinacija tako imenovanih mlečnih napitkov (milk shake), obenem pa tudi najtežja in tista, ki tvori največ toksinov. Pravijo, da povzroči težo v telesu in upočasni um. Ljudje, ki radi uživajo kombinacijo banane z mlekom, lahko obremenitev omilijo tako, da izberejo zelo zrelo banano in napitku dodajo kardamom in muškatni orešček, da stimulirajo prebavo.
Jogurt in sadje: ajurveda odsvetuje kombinacijo kislega sadja z mlečnimi živili, ker zmanjša prebavni ogenj, spremeni črevesno floro, tvori toksine ter povzroča zamašitev sinusov, prehlad, kašelj in alergije. Če pa že ne gre drugače, lahko telesu pomagate tako, da je jogurt sobne temperature (ne pa zelo hladen, kakršen je navadno), naraven, brez dodanih okusov. Namesto sadja (pa čeprav gre za sicer zelo zdravo jagodičevje) je v jogurt priporočljivo vmešati malo medu, cimeta in rozin.
Limonin preliv za kumarično in paradižnikovo solato: razhudnikov, kot so krompir, paprika in čili, jajčevci in paradižnik, ne smete mešati s kumarami. Pa tudi limona ni dobra kombinacija z njimi.
Vsak človek je drugačen in se na kombinacije živil različno odziva. To so le splošno veljavni primeri. Res pa je tudi, da so mnogi na prebavne težave že tako navajeni, da sploh ne vedo, kako je, če jih ne bi imeli.
Sadje, ki ga ne bi smeli jesti skupaj v istem obroku
Dinje je treba jesti same, kot rečeno. To je pravilo, ki ga zasledimo v vseh prehranskih priporočilih, od ajurvede do znanstvene nutricionistike. Pravijo, da je dinja celibatna. Ne mara družbe drugega sadja, ker se v kombinacijah slabo prebavlja. Vzrok je, da se prebavlja hitreje kot druge vrste sadja, ker vsebuje zelo veliko vode. Ne smete je mešati niti z lubenico niti z drugimi vrstami melon. Skratka, ena vrsta melon hkrati.
Nikoli ne smete mešati kislega in polkislega sadja s sladkim sadjem; za boljšo prebavo je treba kislo sadje, kot so grenivke ali jagode, in polkislo sadje, kot so jabolka, granatna jabolka in breskve, jesti skupaj, nikakor pa ne s sladkim sadjem, kot so banane in suho grozdje (rozine).
Ne mešajte sadja in zelenjave: par sadje in zelenjava tako pogosto nastopa skupaj, da ne bi nikoli pomislili na to, da v resnici na krožniku nista za skupaj, ker se prebavljata različno. Sadje se prebavlja hitreje. Mnogo prehranskih strokovnjakov pravi, da je delno prebavljeno že takrat, ko pride v želodec. Poleg tega ima sadje več sladkorja, kar lahko oteži prebavo zelenjave. Iz istega razloga ne bi smeli mešati pomaranč in korenja, ker lahko ta kombinacija povzroči zgago in pretirano izločanje žolča.
Nekaj nasvetov za pravilno uživanje sadja
Vsak dan je dobro pojesti od štiri do šest kosov sadja, odvisno od velikosti, vendar hkrati le iste vrste.
Če ste čez dan pojedli veliko beljakovin, je naslednje jutro priporočljivo jesti papajo, ker vsebuje papain, ki pomaga razgraditi beljakovine. Papajo dobite tudi pri nas, vendar je ananas lažje dostopen, koristne snovi v njem pa delujejo podobno kot papajine.
Če ste čez dan jedli preslano, naslednje jutro zaužijte sadje, ki vsebuje veliko vode, na primer dinjo ali lubenico, kar bo pomagalo odplaviti sol.
Če ste čez dan jedli testenine, naslednje jutro pojejte jabolko, ker mora telo naporno delati, da prebavi testenine, jabolko pa bo preprečilo napenjanje, ki ga običajno povzročajo enostavni ogljikovi hidrati (testenine).
Priporočila prehranskega strokovnjaka
Eden najbolj znanih in popularnih ameriških strokovnjakov za prehrano in zdravje črevesja dr. Edward F. Group je zapisal nekaj priporočil, ki se precej ujemajo s priporočili starodavnih zdravilnih ved (ajurvede, tradicionalne kitajske medicine).
Mešanje beljakovin s škrobom v istem obroku povzroča sproščanje črevesnih toksinov. Primer: zajtrk z jajci, slanino, mlekom, sirom v kombinaciji s kruhom ali krompirjem ali pa kosilo z rdečim mesom ali piščancem v kombinaciji s krompirjem, testeninami, kruhom ali rižem. Prebavni sokovi vsebujejo tri encime, ki delujejo na beljakovine, maščobe in mleko: pepsin, renin in lipaza. Prebava beljakovin zahteva kislo okolje, ki ga vzpostavi izločanje pepsina v želodec. Pepsin razgrajuje molekule beljakovin in tvori hidroklorovo kislino. Če jim je pridružen škrob, ta dobesedno nevtralizira kislino (preprečuje prebavo beljakovin) in deaktivira encime, kar pripelje do gnitja in fermentacije. Najboljša kombinacija z beljakovinami je neškrobna zelenjava.
Mešanje kisle hrane s škrobno povzroča sproščanje toksinov; primer: mešanje kruha, testenin, riža s katerimkoli kislim sadjem ali sokom;
Mešanje kislin in beljakovin v istem obroku prav tako povzroča sproščanje prebavnih toksinov, ki škodijo črevesju. Primer: meso in sadje oziroma sadni sokovi. Enako velja za kombinacijo mesa s sirom ali mlekom v istem obroku. Tudi ta kombinacija povzroči sproščanje toksinov.
Visoko alkalno sadje in zelenjava (najboljša izbira)
Mandlji, avokado, borovnice, korenje, zelena, drobnjak, brusnice, ribez, datlji, endivija, fige, kislo grozdje, ohrovt, slive, granatna jabolka, ringlo, rozine, maline, rimska solata, sojini kalčki, špinača.
Druga bazična zelenjava in sadje
Kalčki alfa alfa, jabolka, marelice, artičoke, avokado, fižol, listje rdeče pese, pesa, jagodičevje, blitva, brokoli, zelje, nekatere vrste melon (kantalupe), zelena, češnje in višnje, kokosov oreh, kumare, jajčevci, česen, grenivke, medene melone, hren, morske alge (kelp), por, limone, mango, nektarine, čebula, pomaranče, organski jabolčni kis, papaja, pastinak, hruške, ananas, buče, rimska zelena solata, repa in lubenica.
Kisla živila
Kislost oziroma bazičnost določa vrednost pH. Če je pH nizek, je živilo kislo (do pH vrednosti sedem). Vse nad pH sedem pa je bazično. Težava je, ker boste zasledili isto vrsto sadja in zelenjave na različnih seznamih kislih in bazičnih jedi. Zmedo vnaša dejstvo, kako posamezno živilo v prebavilih deluje. Zato je odvisno od vsakega posameznika, ali lahko neke vrste sadja oziroma zelenjave ali katere koli druge jedi uživa brez težav. Kisle jedi je najbolje kombinirati z bazičnimi, da se škodljivo delovanje odvečne kisline nevtralizira. Na številnih seznamih boste tako zasledili, da je najbolj kislo živilo sir (posebno parmezan), najbolj bazične pa so rozine. Najbolj kislo sadje so limone (pH od 2 do 2,6), vendar v telesu delujejo bazično. Enako velja za limete.
Med kisla živila, ki se jim je najbolje izogibati, spada vsa predelana hrana, kot so na primer zamrznjene že pripravljene jedi, pecivo in solate, alkoholne pijače, mleko, pijače s kofeinom, predelana, rafinirana žita, umetna sladila (so zelo škodljiva) pa tudi sladkor, nekatere vrste mlečnih izdelkov (na primer sir), sveže in predelano meso (salame, klobase), sladke pijače. Vendar se mesu in ribam ni treba izogibati, samo pravilno jih je treba kombinirati (najbolje z bazično zelenjavo).
Objavljeno v reviji Zarja št. 19, 7. 5. 2019.
