Nisem vedela, da je naše življenje polno prevar in da so vse vrste laži bistveni del družbenih interakcij. Jaz, naivnica, sem mislila, da je temelj komunikacije med nami iskrenost. Ob ogledu dokumentarnega filma Razvozlana govorica telesa, ki bo na ogled na drugem programu nacionalne televizije na dan izida naše revije – v torek ob osmih zvečer –, se boste morda podobno kot jaz spraševali tudi vi: sem večkrat lažnivka, pa sploh ne vem?! Sicer pa je razumevanje telesne govorice dragoceno v pravosodju, je visoko tehnološko blago v svetu marketinga, pomaga pa celo pri zdravljenju posttravmatskega sindroma.
Osupljiv je podatek, da se človek v povprečju zlaže enkrat ali dvakrat na dan in da se neznanca v desetminutnem pogovoru v povprečju zlažeta trikrat. Skupina raziskovalcev je za začetek najobsežnejše raziskave resnih prevar po vsem svetu zbirala posnetke, na katerih ljudje moledujejo za vrnitev pogrešanega svojca. Zanimiv je primer mame, ki pogreša svojo hčerko in se v obupu zjoče pred kamerami: oči ji begajo, solze lijejo, nenehno si jih briše z robčkom. Verjetno vsak starš trpi z njo. Kaj pa vidi strokovnjak za govorico telesa, forenzični psiholog dr. Stephen Porter?
»Mati kaže klasične znake čustvene prevare. Vzbuditi poskuša vtis, da je vsa iz sebe, ker je njena hči izginila. Vendar ne uporablja mišic za izražanje stiske – nagubalk obrvi med očmi, ki se pri človeku v stiski potegnejo skupaj in dvignejo. Ljudje, ki stisko hlinijo, po navadi teh mišic ne morejo sprožiti, zato so videti presenečeni.« Mati nadalje pojasnjuje, kaj se je dogajalo pred izginotjem hčerke, ko se je hotela z njo pogovoriti v avtu, in strokovnjak ob njeni pripovedi vidi, da mati oziroma njena govorica telesa izraža sovražnost – tako z izrazom na obrazu, izbiro besed kot s tonom glasu. »To kaže, da je na hčerko jezna in da je zelo razburjena. Noče, da bi to videli drugi, toda to kaže neprostovoljno oziroma nehote.« Tudi na vprašanje novinarja, kako se počuti, se odzove jezno in sovražno.
Po navadi na letališču preverjajo, kaj boste vzeli na letalo, v Miamiju pa hočejo vstop na letalo preprečiti nevarnim ljudem. Bolj kot tehnologiji se posvečajo spretnosti prepoznavanja namer ljudi, njihovemu obnašanju.
Porter je svoje ugotovitve posredoval kriminalistom, ti pa so se v preiskavi nato posvetili materi. Izkazalo se je, da je umorila hčer. Zakaj? Ker je njen partner nekoč omenil, da dvomi, da je pripravljen postati oče. »Presenetljivo, koliko podatkov v vsakem hipu sporočamo s telesno govorico, z izrazi na obrazu in besedami. Celo psihopatski lažnivci, najboljši lažnivci med nami, niso mogli zadržati podatkov prek vseh komunikacijskih kanalov,« pojasnjuje Porter.
Clinton, poklicni lažnivec? Naše telo nenehno nekaj sporoča in naša dejanja so zgovornejša od besed. Telo ne laže, pravijo strokovnjaki, in le malo ljudi je tako dobrih igralcev, da lahko sočloveka preslepijo. Ampak nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je uspel prepričati mnoge, ko je zatrjeval, da ni imel spolnega odnosa z Monico Lewinsky. »Če se dotaknete nosu, lažete – to je neumnost!« pravi agent FBI Joe Navarro, ki si je zaradi svoje specialnosti – branja telesne govorice – prislužil vzdevek lovec na vohune. Tudi to, da begajoč pogled pomeni laž, je velik mit. »Lažnivci in neiskreni ljudje naj ne bi imeli obstanka, delovali naj bi živčno in se nemirno presedali. Toda v resnici je ravno nasprotno!« pripoveduje Porter in pokaže zgoraj opisani primer Clintona. »Z očmi vrta v občinstvo, tako verbalno kot neverbalno deluje izredno iskreno in prepričljivo. Ne vemo, ali je izšolan lažnivec, vsekakor pa je zelo spreten.« Clinton s telesno govorico pokaže, da ga jezi že misel, da kdo sploh pomisli, da laže.
Kako ob pogledu na človeka, ki se mršči, vemo, da je jezen? Ker je to našim možganom prirojeno. Pred 100.000 leti je bilo naše vedenje samo neverbalno in prepoznavanje govorice telesa je bilo usodno za naše preživetje. Naš obraz pokaže strah neprostovoljno in izraz strahu na obrazu ženske bi prepoznali povsod po svetu. Izraz strahu nam omogoča razširiti prsni koš, da lažje zajamemo kisik, saj se naše telo pripravlja na boj oziroma beg. Prav tako se napnejo oči, da razširimo zorni kot in vidimo več. Tudi vihanje nosu pri izražanju gnusa ima svojo funkcijo – zapremo del nosnih prehodov in preprečimo, da bi snov vdihnili v celoti. Vse neverbalno vedenje smo razvili v preteklosti, da smo drug drugemu lažje sporočali zelo osnovne človekove potrebe in motive za preživetje. Naši predniki so dobro brali ljudi, saj bi umrli, če ne bi vedeli, kdo je prijatelj in kdo sovražnik.
Pazite, kako hodite! O človeku pa marsikaj pove tudi njegova hoja. Razkrije lahko naše namere, stanje duha, telesno zdravje. Tudi agent FBI Joe Navarro je opazoval stopala – njegov uspeh je temeljil prav na opazovanju tistega, na kar večina od nas ne bi niti pomislila. »Stopala točneje izražajo občutke kot obraz. Nekomu se boste nasmejali zaradi družbenega pričakovanja in norm, medtem ko stopalom ni mar za to. Obe stopali se bosta samodejno obrnili v smer, v katero hočemo iti. Ustvarili bomo torej obrazni stik, a stopala niso zavezana k temu.«
Naš limbični sistem je kot program v ozadju, ki premika naše telo, pa če nam je to prav ali ne. Princ Charles in pokojna princesa Diana sta se dobesedno zanikala s trebuhom, so opazili strokovnjaki.
Predavateljica Amy Cuddy pravi, da sta telo in um v stalnem dvogovoru in da ta v veliki meri žene vaše telo. »Zakaj ne bi prevzeli nadzora nad tem? Zakaj ne bi telo umu sporočalo, da ste varni in močni, namesto da mu govori, da niste ne eno ne drugo? Žalosten človek hodi sključeno, vesel pa bolj vzravnano, bolj zamahuje z rokami in ima daljši korak. Srečna hoja v ljudeh okrepi občutek sreče, tudi če ne vedo, kaj počnejo. To je novo polje raziskovanja, povezano pa je z zdravljenjem posttravmatskega stresa. Posttravmatski stres je najskrajnejša oblika nemoči – človek se počuti, da ga je telo izdalo, ker ga ni spravilo iz nevarnega položaja. Ljudje travmo v resnici nosijo v svojem telesu, zato jih učimo, naj sedijo vzravnano, razširijo prsni koš in globlje dihajo. To pomirja živčevje, je sporazumevanje z umom prek vagusnega živca.« Vagusni živec se začne v možganskem deblu, za ušesi, in potuje po obeh straneh vratu preko prsi in skozi želodec ter je močno aktiviran, kadar smo v stresu. »Umu sporoča, da se mu ni treba odločati med bojem in begom, da lahko počiva, presnavlja in je varen.« Ameriška strokovnjakinja upa, da bodo ugotovili nove načine, kako s posegi, temelječimi na telesu, zdraviti duševne težave.
Strašljiva prihodnost? Računalniki za zdaj ne razumejo informacij naše telesne govorice – ko pa se bodo tega naučili in z nami komunicirali kot človek s človekom, bi imelo to zanimive posledice. Trenutno se tehnološka podjetja posvečajo razumevanju govorice telesa, da bi lahko to uporabili pri analiziranju potrošnikovega odziva na oglas – ali določena oseba oglas odobrava ali ne. Tako bi se lahko oglasi prilagajali posamezniku. Si predstavljate, da bi vam bil vsak oglas všeč? Ker bi vam bil pisan na kožo?!
Strokovnjak za govorico telesa Porter sicer ne nasprotuje razvoju tehnologije, vendar se mu zdi »staromodno« človeško opazovanje še vedno ključno. »Holistično opazovanje je nekaj, česar stroji nikoli ne bodo zmogli.« Hvala, vsaj nekaj nam bo ostalo. A stroji so neustavljivi: hoje še ne prepoznavajo, toda slej ko prej jo bodo.
Strašljivo in za njegove bližnje obremenjujoče pa je, da nekdanji agent Navarro tako natančno bere ljudi, da stvari vidi pred njimi. Tako lahko celo razpad zakonske zveze napove več mesecev vnaprej. »To je težko,« zavzdihne. Meni, da bomo v prihodnosti govorico telesa veliko bolje razumeli, a pravo vprašanje je, kaj bomo s tem znanjem naredili.
