Poslanec NSi Aleksander Reberšek je ob začetku aprilske redne seje DZ Šarcu postavil vprašanje v zvezi s traso hitre ceste od Šentruperta oz. Arje vasi do Velenja. Znova se je zavzel za traso od Arje vasi, ki bi jo zgradili hitreje, bila bi cenejša za 200 milijonov evrov, uničila bi manj kmetijskih zemljišč in terjala rušenje manj objektov. Prav tako bi povezala regionalna središča Velenje, Celje in Žalec. "Korošci si cesto zaslužijo - že včeraj," je opozoril Reberšek in dodal, da "hočemo cesto za Korošce, ne za gradbene barone".
Premier se je strinjal, da mora biti vsak projekt, tudi ta, zgrajen transparentno, okoljsko sprejemljivo in v korist državljanov. Je pa opozoril na številne civilne iniciative, ki se pojavljajo ob tovrstnih projektih. "Nekatere imajo dober namen, druge spet drugačnega," je menil. Dodal je tudi, da na splošno velja, da bi vsi želeli cesto in drugo infrastrukturo, a ne mimo njih.
"Prav je, da se pogovarjamo, da izmenjamo stališča, a trasa, ki je sedaj predvidena, je bila izbrana po dolgih, mučnih postopkih," je nadaljeval Šarec. Poudaril je, da nobena od dveh tras do Velenja ni idealna in bo vsaki od tras kdo nasprotoval, sta pa bili obe ocenjeni "z vseh možnih vidikov". "Če želimo, da bomo začeli tretjo razvojno os res graditi, da bomo res enkrat dočakali tudi odprtje, moramo nehati s temi večnimi premetavanji sem in tja in spreminjanjem tras," je opozoril.
Izvedbene aktivnosti na tretji razvojni osi se intenzivirajo, veliko dela je opravljenega, ostaja pa še problem finančne konstrukcije, je spomnil Šarec. "Mislim pa, da ministrstvo precej dela na tem," je povedal. Dodal je, da se seveda lahko osebno angažira in vse še enkrat preveri. "Vendarle pa si vsi želimo, da se gradnja čim prej začne," je izpostavil.
Če ne bomo hitro začeli graditi in ne bomo hitro tudi zaključili tretje razvojne osi, "bo stagniralo gospodarstvo in vse druge stvari", je še posvaril premier in dodal: "Predlagam, da se nehamo preganjati okoli tras in začnemo delati."
Ne pristajamo na izsiljevanja
Tako v odgovoru Mihi Kordišu (Levica) kot Robertu Pavšiču (LMŠ) se Šarec ni mogel izogniti odmevnemu pismu predsednika sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igorja Muževiča, ki ga je prejšnji teden objavil tednik Mladina. "Če bi bil teoretik zarot, bi rekel, da gre za navodila, ki se danes uresničujejo. Rekel bi, da za tem tiči en sam cilj, postati zasebnik. Zbal bi se, da gre v ozadju zgolj za finančne interese," je dejal.
A je premier dodal, da ni teoretik zarot, zato upa, da ne gre za lažno igranje na čustva in zlorabo strahu pred boleznijo. "Upam, da ne gre za izsiljevanje na plečih bolnikov. Želim verjeti, da ne gre za načrtno rušenje javnega zdravstva in insceniranje neznosnih razmer. Želim verjeti, da cilj ni privatizacija," je opozoril. Šarec sicer ne skriva, da ga odpovedi zdravnikov skrbijo. A strah ljudi, da bodo ostali brez zdravnika, je odveč, saj vlada po njegovih besedah ne bo dopustila kolapsa primarne zdravstvene ravni.
Premier je odgovoril tudi na Pavšičevo vprašanje v zvezi z morebitnim izstopom zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Ta hip po njegovih besedah ni mogoč izstop nobene poklicne skupine, saj bi sistem razpadel. Spregovoril je tudi o plačah zdravnikov in dejal, da čeprav niso vse zdravniške plače visoke, je bilo januarja med 1000 najbolje plačanimi javnimi uslužbenci 838 zdravnikov.
Pri tem je ponazoril, da je bil sam januarja na 1714. mestu, minister za zdravje pa na 2248. mestu na lestvici najbolje plačanih javnih uslužbencev.
Kordiš je v svojem poslanskem vprašanju ocenil, da je treba zaradi prikrite privatizacije, ki smo ji priča v javnem zdravstvu, novelirati zakon o zdravstveni dejavnosti in v njem "zamašiti privatizacijske luknje". Šarec je v odgovoru dejal, da ga bolj kot privatizacija skrbijo predolge čakalne dobe v zdravstvu ter vprašanje dostopnosti in kakovosti storitev za bolnike.
Premier se ni strinjal z oceno, da so koncesije glavni vzvod neželene privatizacije. Po njegovih besedah velja koncesionarje razumeti kot del javnega zdravstva in ne kot zasebnike. Je pa pritrdil mnenju, da je vendarle treba novelirati zakon o zdravstveni dejavnosti. Glede odnosa vlade do zdravniških sindikatov pa je dejal, da loči med sindikati in zdravniki.
Čakalne dobe
Premier je navedel podatke, ki po njegovih besedah kažejo, da so se čakalne dobe v zadnjega pol leta, od oktobra do marca, vendarle skrajšale. "Skupno število čakajočih se je zmanjšalo za 40.180 oziroma za 24 odstotkov. Od tega se je število čakajočih na prve specialistične preglede zmanjšalo za več kot 15.600 oziroma za petino," je navedel.
Število čakajočih na terapevtske in diagnostične posege se je po Šarčevih besedah zmanjšalo za 24.500 oziroma za več kot četrtino: "V istem obdobju, torej od oktobra do marca, se je skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zmanjšalo za 20.060 bolnikov oziroma za 29 odstotkov. Od tega se je število čakajočih na prve specialistične preglede zmanjšalo za 5750 oziroma 17 odstotkov."
Število čakajočih na terapevtske in diagnostične posege pa se je zmanjšalo za 40 odstotkov, to je za 14.310. "To pomeni, da se čakalne vrste vendarle znižujejo, ne še tako, kot bi si vsi to želeli, vendar, nek napredek je," je še dodal premier.
