Naj bo v zobnih kremah, luščilnih sredstvih ali šamponih: mikroplastika je tako rekoč stalnica med sestavinami v kozmetičnih izdelkih. Nehote jo dnevno uporabljamo na koži in splakujemo v odtok, od koder se steka v reke, morja in tudi vrača v pitno vodo. Zato smo raziskali, kako lahko mikroplastiko črtamo iz lepotnih ritualov.
Okoljski problem št. 1
Eden največjih okoljskih problemov so plastični odpadki v morjih. To zares spoznamo šele takrat, ko vidimo grozljive fotografije ton plastike iz idiličnih tropskih dežel, kjer se nekateri otoki in plaže utapljajo v plastenkah in vrečkah.
V manjši izvedbi, mikrodelcih, je plastika prisotna tudi v kozmetiki; raziskave celo kažejo, da je največ mikroplastike ravno v izdelkih za vsakdanjo uporabo. Kako se ji izogniti? Vsekakor je treba najprej prevetriti toaletno omarico v kopalnici.
Kaj je in kakšne težave povzroča?
Z besedo mikroplastika označujemo majhne delce iz umetnih snovi s premerom, manjšim od 5 milimetrov. Pogosto so ti delci premajhni, da bi jih videli s prostim očesom, vendar tičijo v celi vrsti kopalniških izdelkov in so zelo težko razgradljivi. Povprečno traja do sto let, preden popolnoma razpadejo.
Mikrodelci umetnih snovi so prisotni v šamponih, kremah, gelih za prhanje, zobnik kremah in pilingih ter se prek kanalizacije stekajo v reke in morja. Čistilne naprave jih zaradi majhnega premera namreč ne uspejo filtrirati in zadržati, bojda pa jih po nekaterih raziskavah v Evropi letno v reke spustimo kar 130 tisoč ton. Od tam nadaljujejo pot v morja, zaužijejo jih morske živali, med drugim tudi ribe. Če se te potem znajdejo na naših krožnikih, je krog sklenjen in mikroplastika pristane v naših telesih.
Zakaj je v kozmetičnih izdelkih sploh mikroplastika?
Iz plastike so izdelane nekatere embalaže kozmetičnih izdelkov, v sami vsebini pa je tudi veliko več umetnih delcev, kot si morda predstavljate. Veliko negovalnim izdelkom so namerno dodani umetni delci, na primer v pilingih in zobnih kremah delujejo kot pomoč pri luščenju (odmrlih kožnih celic oziroma zobnih oblog), v šamponih pomagajo mikrodelci pri tem, da se lasje ne vozlajo, v kremah za sončenje pa skrbijo za mehkejšo teksturo. Zakaj jih lepotne hiše ne nadomestijo z naravnimi alternativami? Odgovor je preprost: ker je plastika cenejša in so posledično proizvodni stroški nižji.
Mikroplastiki v kozmetiki pa se vseeno lahko izognete tako, da zamenjate izdelke s takšnimi, ki so narejeni na naravni osnovi in ne vsebujejo umetnih delcev.
Katerim sestavinam se je treba izogibati?
V nekaterih evropskih državah je že zdaj mogoče sestavine kozmetičnih izdelkov preverjati s pomočjo kode na embalaži. Kodo poskenirate s kodnim čitalcem na pametnem telefonu in ta vam javi, ali izdelek vsebuje mikroplastiko. Lahko pa si tudi shranite spodnji seznam in se v prihodnje izogibate negovalnim izdelkom s sestavinami, ki kažejo na prisotnost mikroplastike:
- Acrylate Copolymer (AC),
- Acrylate Crosspolymer (ACS),
- Dimethiconol,
- Methicone,
- Polyamide (PA, Nylon),
- Polyacrylate (PA),
- Polymethyl methacrylate (PMMA),
- Polyquaternium (PQ),
- Polyethylene (PE),
- Polyethylene glycol (PEG),
- Polyethylene terephthalate (PET),
- Polypropylene (PP),
- Polypropylene glycol (PPG),
- Polystyrene (PS),
- Polyurethane (PUR),
- Siloxane,
- Silsesquioxane.
Morda niste vedeli?
- Med letoma 2000 in 2010 je bilo na svetu proizvedene več plastike kot v vsem prejšnjem stoletju.
- Z enim umivanjem obraza s kremo za piling spustimo v vodo sto tisoč delcev mikroplastike. Ta plastika je na deklaraciji označena kot polietilen.
- Nekatera kozmetična podjetja se že zavedajo problema mikroplastike in so začela zamenjevati plastične granule z naravnimi materiali, kot so zdrobljene koščice marelic, zdrob in podobno.
