Čas pred koncem leta je skorajda zaznamovan s prehladi in virusnimi obolenji. Težko se temu izognemo, saj smo dnevno v stiku z množico bakterij in virusov. A vzporedno s tem pride še nekaj … vsem dobro poznano kihanje.
Kihanje kot obramba telesa
Kihanje je v resnici zdravo, saj telo z njim očisti naše dihalne kanale. Pomaga nosnicama, da se obnavljata, iz telesa pa odstrani bakterije in viruse. Če vseh strupenih delcev ne izločimo v prvo, kihnemo večkrat zaporedoma.
A kako to poteka? Vse je v resnici povezano z živčnimi sistemi. Vsak živčni sistem je v osnovi enako napeljan, a kljub temu dražljaji pri vsakem posamezniku potekajo nekoliko drugače. Vse se začne z vstopom delcev skozi nosnici, kar živčni sistem zazna in omenjeno sporoči možganom. Ti nato sprožijo zaprtje grla, oči in ust, da ne bi v telo prišlo še več teh delcev, takoj za tem pa se močno skrči prsni koš, sprostijo se mišice v grlu, vse skupaj pa povzroči, da je zrak skupaj s slino in sluzjo prisiljen zapustiti telo.
Med kihanjem zrak skozi nosnici potuje s hitrostjo vse tja do 160 kilometrov na uro, mikrobi, ki se pri tem širijo, pa lahko dosežejo radij tudi do 10 metrov. Če doslej niste uporabljali robcev ali vsaj rok, jih boste verjetno zdaj začeli in enako pričakovali tudi od drugih. Če kihanje poskušamo zadržati, se ustvarjeni pritisk preusmeri v druge dele telesa, kot denimo ušesa, oči, grlo, sinuse ali celo možgane, kar pa lahko povzroči poškodbo krvnih žil in možgansko kap.
Zakaj zapremo oči
Možgani nam tik pred kihanjem pošljejo signal, da zapremo oči. Znanstveniki po vseh raziskavah še vedno ne vedo zanesljivega razloga za to, a sklepajo, da želi telo s tem oči dodatno zavarovati pred vdorom škodljivih delcev, ki se sprožijo ob kihanju. A okoli tega se plete kar nekaj vraž, med katerimi je vsekakor najbolj poznana ta, da s tem oči zaščitimo pred izstopom, torej, da nam zrkli ne bi padli iz jamic. To seveda ne drži. Čeravno se med kihanjem ustvari večji pritisk, ta vseeno ni tako močan, da bi lahko v resnici sprožil kaj takega.
Srce se ustavi
Vsi se precej radi pohvalijo, da vedo zanimivo urbano legendo o kihanju, torej da takrat počaka srce. Ali je res tako? V resnici so znanstveniki dokazali, da ta trditev ne drži. Ko kihnete, se poveča intratorakalni pritisk, to pa povzroči zmanjšanje krvnega pretoka v srce. Srce se tako ne ustavi, temveč spremeni svoj redni utrip, kar lahko občutite, kot da je za en utrip počakalo.
Zadrževanje kihanja je lahko nevarno
Da je zadrževanje kihanja lahko nevarno, priča primer Britanca, ki je v bolnišnici pristal ravno zaradi tega. Po 30 letih zadrževanja je telo reagiralo drugače. Sunek zraka, ki ga je hotel zadržati, mu je namreč raztrgal grlo in poškodoval tudi glasilke.
Vraže, povezane s kihanjem
Kihanje je znak sreče, a če kihnete istočasno kot nekdo ob vas, to simbolizira ravno obratno - nesrečo.
Stari Grki in Rimljani so verjeli, da kihanje v desno pomeni prihod sreče, kihanje v levo po napoveduje večje spremembe.
V nekaterih azijskih kulturah ohranjajo prepričanje, da ko kihnemo, to pomeni, da nas nekdo obira.
Ko kihnemo, želi duša zapustiti naše telo.
Še nekaj dejstev, ki jih o kihanju morda niste poznali
Med spanjem ne kihamo.
Kihanje je eden izmed glavnih simptomov bubonske kuge. V 6. stoletju se je kot reakcija na to uveljavil odgovor »naj te Bog blagoslovi« (ali angleško »God bless you«), ki naj bi ga bil prvi uporabil papež Gregor Veliki. S tem naj bi sami sebe obranili pred boleznijo.
Čeprav na kihanje odgovorimo različno v različnih državah, je bistvo ostalo enako: kihajočemu zaželimo zdravje ali mu damo blagoslov. Tako so Stari Rimljani rekli, naj ga obvaruje Jupiter, Grki so voščili dolgo, Hindujci pa dobro življenje. Nemci podobno kot mi voščijo zdravje, Britanci pa božji blagoslov.
Svetovni rekord v kihanju je postavila Britanka Donna Griffiths, ki je neprestano kihala kar 987 dni.
Če je sluz, ki se pri kihanju izloči, zelene, rumene ali rjave barve, je to lahko jasen znak infekcije in razlog, da obiščete osebnega zdravnika.
