Predhodni rezultati javnega posvetovanja o prehajanju na poletni čas, ki ga je izvedel Bruselj od 4. julija do 16. avgusta letos, v njem pa je sodelovalo 4,6 milijona ljudi oziroma 0,89 odstotka prebivalstva EU, so pokazali, da 84 odstotkov anketiranih nasprotuje premikanju ure.
Več kot tri četrtine anketirancev oziroma 76 odstotkov je izkušnje s spreminjanjem časa dvakrat na leto ocenilo kot zelo negativne ali negativne. Kot razloge za prenehanje spreminjanja časa so navajali pomisleke v zvezi s škodljivim vplivom na zdravje, povečanjem števila prometnih nesreč ali premajhnimi prihranki energije.
Več kot 80 odstotkov Slovencev podprlo ukinitev
V Sloveniji se je spletnega posvetovanja udeležilo 0,73 odstotka ljudi, 87 odstotkov jih je podprlo ukinitev premikanja ure, 13 odstotkov pa bi jih obdržalo trenutno ureditev. 80 odstotkov jih je navedlo, da imajo s premikanjem ure negativne ali zelo negativne izkušnje.
Preberite tudi: Kako kar najbolje izkoristiti zadnje poletne dni? Kliknite TUKAJ!
Kot je v Bruslju povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije, je bila danes sprejeta politična odločitev, da bodo predlagali spremembo direktive, ki ureja premikanje ure dvakrat letno. Predlog bodo podali Evropskemu parlamentu in državam članicam, ki naj bi se nato same odločile glede tega, kateri čas bodo imele, poletnega ali zimskega.
Kdaj bo Evropska komisija podala uradni predlog in kdaj bi lahko bila sprejeta končna odločitev, še ni znano, a v Bruslju ne pričakujejo, da bi se to lahko zgodilo že do marca prihodnje leto, ko bodo države EU znova prešle na poletni čas.
V Bruslju poudarjajo, da so odločitev sprejeli na podlagi jasno izražene volje državljanov - tega javnega posvetovanja se je udeležilo največ ljudi doslej.
Sporočilo je zelo jasno
"Milijoni Evropejcev so v našem javnem posvetovanju povedali svoje mnenje. Njihovo sporočilo je zelo jasno," je sporočila evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je rezultate posvetovanja predstavila na kolegiju komisarjev, ki je v četrtek in danes potekal v Bruslju.
Največ ljudi, okoli tri milijone oziroma 3,79 odstotka prebivalstva, se je posvetovanja udeležilo v Nemčiji, sledi Avstrija z 2,94 odstotka. Najmanj jih je sodelovalo v Italiji, Romuniji in Veliki Britaniji, naj bi sicer marca prihodnje leto odšla iz EU. Posvetovanje sicer za evropske institucije ni zavezujoče.
Večina članic EU ima dolgo tradicijo ureditev spreminjanja časa, Slovenija od leta 1983. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je EU postopoma sprejemala zakonodajo, po kateri bi se vse države članice dogovorile o uskladitvi spreminjanja časa in tako odpravile razlike med nacionalnimi ureditvami in od leta 1996 po vsej Evropi zadnjo nedeljo v marcu ure premaknejo eno uro naprej, zadnjo nedeljo v oktobru pa eno uro nazaj.
V EU sicer veljajo trije različni časovni pasovi ali standardni časi, pri čemer je odločitev o standardnem času v nacionalni pristojnosti. Velika večina držav, tudi Slovenija, je v srednjeevropskem časovnem pasu.
V Bruslju poudarjajo, da so vprašanje o prehajanju na poletni čas uvrstili v politični program kot del zaveze, da bi morala imeti komisija veliko vlogo pri velikih zadevah, odločitve, ki bolj zadevajo države članice, pa prepuščati njim.
