Estrada

Svoj priljubljeni kavni napitek pripravite na bolj zdrav način!

M. B., Maja
31. 8. 2018, 12.01
Deli članek:

Nikakor se vam ni treba odpovedati dišeči arabiki ali robusti. Lahko pa svoj priljubljeni kavni napitek pripravite na bolj zdrav način ali posežete po eni od šestih alternativ pravi kavi.

Dreamstime
Kako torej še naprej uživati v kavi brez negativnih posledic? Sliši se zelo smešno, a pomaga, če kavo pripravite hladno.

Jutranja kava je za mnoge obred, s katerim začnejo dan. Žal pa jo nekateri slabo prenašajo. V osnovi kava ni škodljiva, za slabo počutje je krivo to, da z njo pretiravajo in da povzroča odvisnost. Telo se navadi na kofein in ga potrebuje vedno več. Kava je tudi tvorec kislin, zato nekatere po njej peče zgaga. Kako torej še naprej uživati v kavi brez negativnih posledic? Resnici na ljubo je potrebna le pravilna priprava in vsem neprijetnostim boste naredili konec.

Preberite tudi: Z vrta na krožnik: sočna in barvita paprika. Kliknite TUKAJ!

Hladna priprava

Sliši se zelo smešno, a pomaga, če kavo pripravite hladno. Pri kuhanju z vročo vodo se iz kavnih zrn izloči več snovi, je močnejša in zato jo nekateri tudi težje prenašajo.

Kdor pa si vzame čas in kavo prelije s hladno vodo, mu napitek bolje dene. Sicer sama priprava traja dlje časa, je pa dobljena tekočina milejša, vsebuje manj kofeina in tudi manj kislin. Pred zaužitjem jo seveda pogrejete, še prej pa odstranite usedlino, tako da višja temperatura na sam napitek nima več učinka.

Recept za poletno kavo

Za hladno pripravo kave potrebujete 100 g zmlete kave in 500 ml vode. Vse skupaj zmešate in pustite na sobni temperaturi približno 8 ur.

Kavo nato precedite skozi fino cedilo ali filter.

Nastali koncentrat lahko brez težav do dva tedna hranite v hladilniku.

Za pripravo skodelice kave potrebujete 50 ml koncentrata in 100 do 150 ml vroče vode. Končni izdelek je torej hladno pripravljena vroča kava.

Majin nasvet

Rafiniran sladkor in umetna sladila niso zdrava. Če je le mogoče, pijte kavo brez dodatkov ali pripravljeno s kokosovim mlekom, ki da napitku sladkoben in nekoliko eksotičen okus.

Zdrave kavne različice brez kofeina

Kdor bi se zaradi zdravstvenih razlogov rad odpovedal pravi kavi ali samo poskusil kaj novega, ima na voljo celo paleto kavnih različic brez kofeina. To pomeni, da jih lahko pijejo tudi otroci ali da v njih uživate v poznih večernih urah, če vam zadiši.

1. Kava iz volčjega boba

Kava iz volčjega boba iz ekološke pridelave je po okusu zelo podobna običajni črni kavi. Semena so pazljivo pražena pri nizki temperaturi in zapakirana takoj po mletju, da ohranijo svojo prijetno aromo. Sicer pa tovrstno kavo pripravite tako kot pravo kavo. Poparite jo skozi filter, v avtomatu kot espresso ali skuhate klasično turško kavo.

2. Pirina kava

Pirina kava je narejena iz praženega pražita pire, ki vsebuje veliko kalcija, magnezija in cinka. Praženje poteka pri nižjih temperaturah (160-220 °C), s čimer se zmanjša delež grenčin v izdelku. Če kupite instantno pirino kavo, ki je na voljo tudi pri nas, je priprava izredno preprosta. V kavno skodelico (150 ml) odmerite dve kavni žlički instantne pirine kave, vsebino dobro zmešate z manjšo količino hladne vode in sladkate po želji. Nato dolijete prekuhano vročo vodo do vrha skodelice. Postrežete kot črno ali belo kavo z mlekom ali s smetano.

3. Ječmenova kava

Kavo iz ječmenovega slada so pile naše babice, ko je bilo pravo kavo težko dobiti. Bogata je z vitaminom B12, nenasičenimi maščobnimi kislinami (35 %), ki lahko vplivajo na znižanje ravni holesterola v krvi, ter vlakninami in zato blagodejno vpliva na prebavo.

4. Kava iz cikorije

Kavo iz cikorije so kuhali že v starem Egiptu, njeno pridobivanje pa je dokaj enostavno: korenino divje cikorije posušijo, spražijo in zmeljejo ter jo nato uporabijo kot običajno kavo. Cikorija je odličen vir prehranskih vlaknin, predvsem inulina. Ta stimulira rast mikroorganizmov, ki so blagodejni za človeško mikrofloro, spodbujajo tudi delovanje imunskega sistema.

Koliko kofeina je preveč?

V Evropi zaužije odrasel človek v povprečju 200 mg kofeina dnevno. Večji del s kavo in pravim čajem, pa tudi v energijskih pijačah, čokoladi … V zmernih odmerkih (približno dve skodelici kave dnevno) kofein izboljša budnost, pomaga pri glavobolu ter celo preprečuje Alzheimerjevo in nekatere druge bolezni. Več kot 500 mg kofeina na dan pa lahko vodi v odvisnost, razdražljivost, anksioznost in halucinacije. In te doze s kavo ni težko doseči; 500 mg kofeina zaužijemo, če popijemo pet skodelic kave, pet litrov kole, šest energijskih pijač ali pojemo pet tablic grenke čokolade.

Zaradi preveč kofeina lahko pride tudi do zastrupitve, katere znaki so motnje srčnega ritma, bruhanje in povišan krvni tlak, na daljši rok pa pretiravanje s kofeinom vodi v motnje spalnega ritma, to pomeni, da je človek stalno nenaspan in utrujen ter ima potrebo po še več in več kofeina. Pravi začarani krog, iz katerega pa se lahko izvijete tako, da postopoma zmanjšujete količino zaužitega kofeina. Pri tem zelo pomaga, da ste športno aktivni, si privoščite krepčilni spanec ali v trenutku, ko vam zadiši kava, raje popijete velik kozarec vode in pojeste eno banano.