Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) lahko pridobijo prejemniki pokojnin (starostne, invalidske, vdovske ali družinske) in nekateri zavarovanci, ki jim po zakonu ta pravica pripada zaradi določenih zdravstvenih okoliščin, imajo stalno prebivališče v Sloveniji in pri osnovnih življenjskih opravilih potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega.
Na ZPIZ-u so nam pojasnili, da ta dodatek pripada predvsem slepim, negibljivim, osebam z demenco, paraplegikom, nepokretnim zavarovancem, ki jim je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov, bolnim, trajno vezanim na invalidski voziček itd. Pri kratkotrajni bolezni ali poškodbi pa do dodatka za pomoč in postrežbo ni upravičen nihče.
Preberite tudi: Valentin Smej Novak bo to naredila za svojega sina! Kliknite TUKAJ!
Takrat ko nekdo tako hudo zboli – če gre za bolezen, ki stalno napreduje (pri demenci, nekaterih onkoloških bolnikih, po kapi itd.), za ohromitev okončin, amputacijo noge, roke, oslepitev itd. –, da potrebuje stalno pomoč pri zadovoljevanju vseh ali pri večini osnovnih življenjskih potreb.
Šteje se, da je pomoč in postrežba druge osebe potrebna, kadar prizadeti niti ob osebnem prizadevanju niti ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb.
Nezmožnost za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb je podana, če se uživalec pokojnine ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, se oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, ki so nujne za ohranjanje življenja.
Nezmožnost za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb pa je podana, kadar uživalec pokojnine ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalni nadzor.
Kdo dá predlog?
Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo z vprašalnikom največkrat poda osebni zdravnik, lahko tudi svojec ali bolnik sam, in sicer najbližjemu Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Predlog mora biti napisan na posebnem obrazcu, zraven pa priložena medicinska dokumentacija od zdravnika z ustrezno specializacijo. Naloga specialnista je, da v predlogu čim bolj nazorno pojasni zavarovančevo stanje.
Vlogo je treba poslati ali odnesti na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki posluje na sedežu v Ljubljani, ali na posamezne območne enote, izpostave in krajevne pisarne. Območne enote zavoda so v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ravnah. Območna enota Kranj ima izpostavo na Jesenicah, Celje v Trbovljah, Maribor na Ptuju in Ravne v Velenju.
Uradne ure za poslovanje s strankami na centrali in na območnih enotah so v ponedeljek in torek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure, v petek pa od 8. do 13. ure.
Postopek za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo se začne na zahtevo zavarovanca oziroma svojca v njegovem imenu.
Pristojna invalidska komisija ZPIZ-a (zdravnik izvedenec) potem povabi prosilca na osebni pregled. Če zavarovanec ne more priti na invalidsko komisijo niti ga ni mogoče pripeljati, opravi izvedenec osebni pregled zavarovanca na domu ali v ustrezni ustanovi, najpogosteje v domu za starejše, lahko pa tudi drugje.
Tri kategorije
Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od mnenj izvedencev, ki prosilca obvezno pregledajo. Na podlagi pregleda in medicinske dokumentacije se v postopku izda odločba, iz katere je razvidno, ali mu bodo pomoč odobrili ali ne in v katero kategorijo ga bodo uvrstili.
Od pravilno izpolnjene vloge do izdaje odločbe traja postopek v povprečju 75 dni. Od izdane odločbe do prvega izplačila pa poteče – spet v povprečju – dodatno še 18 dni. Kasneje nakazila prihajajo redno na hranilno knjižico ali na transakcijski račun, in sicer vedno na zadnji delovni dan v mesecu.
Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki znaša:
146,06 evra (nižji),
292,11 evra (višji) in
418,88 evra (za najtežje prizadete).
Dodatek za pomoč in postrežbo prejema okoli 30 tisoč posameznikov in posameznic. Najmanj, le nekaj nad 550, jih dobiva najvišjega, največ jih dobiva višji denarni prejemek, pod 20 tisoč pa nižjega.
Pomembno je upoštevati še pravilo, da je treba v primeru, če se zdravstveno stanje prejemnika dodatka za pomoč in postrežbo poslabša, ponovno vložiti vlogo, in sicer za prehod iz nižje v višjo kategorijo. Postopek oddaje te vloge je enak kot prvič.
Komu pripada?
Pravico do tega dodatka ima posameznik s stalnim bivališčem v naši državi, če gre za:
uživalca starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine,
zavarovanca, ki je sklenil delovno razmerje ali začel opravljati samostojno dejavnost kot slep ali slaboviden,
nepokretnega zavarovanca z zmožnostjo premikanja zmanjšano za najmanj 70 odstotkov, ki je zaposlen primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj za polovični delovni čas in če nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po drugih predpisih,
osebo, ki je oslepela kot uživalec pokojnine,
slepo osebo, ki je zdravstveno zavarovana po drugem zavarovancu ZPIZ-a oziroma po upokojencu,
zavarovanca, pri katerem je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov in ni v delovnem razmerju, tudi če pridobi pravico do poklicne rehabilitacije (dodatek za pomoč in postrežbo mu pripada od dneva nastopa poklicne rehabilitacije).
Uživalec pokojnine, pridobljene na podlagi tujih predpisov, ne more pridobiti pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ne glede na to, da je njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Izjema je uživalec pokojnine, pridobljene v kateri od drugih držav, ki so nastale na območju nekdanje SFRJ.
Komu NE pripada?
Zavarovancu, ki je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, razen, če je slep ali nepokreten,
uživalcu starostne ali družinske pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki pridobitve pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ni določal ter
uživalcu pokojnine, pridobljene na podlagi tujih predpisov, ne glede na to, da je njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Skratka ne pripade ne kmetom in ne gospodinjam, čeprav bi ga še kako potrebovali.
Zahteva
Zahtevo za priznanje pravice do DPP lahko poda:
osebni zdravnik zavarovanca (obrazec IZ1),
upokojenec sam ali
njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec (obrazec ZPIZ 10340-1 Zahteva za priznanje pravice do invalidnine, dodatka za pomoč postrežbo, prištete dobe).
Oba obrazca sta dostopna na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
